Pedagoški programi
Namen pedagoških programov Belokranjskega muzeja je približati zbirke in predmete, ki jih hranimo, obiskovalcem različnih starostnih skupin. Hkrati si prizadevamo, da bi bil obisk muzeja čim bolj poučen in tudi zabaven.
Belokranjski muzej Metlika

Sobota, 9. marec 2019 ob 19:40

Odpri galerijo

Namen pedagoških programov Belokranjskega muzeja je približati zbirke in predmete, ki jih hranimo, obiskovalcem različnih starostnih skupin. Hkrati si prizadevamo, da bi bil obisk muzeja čim bolj poučen in tudi zabaven. Posebno pozornost posvečamo šolski mladini, ki ji z različnimi oblikami učenja dopolnjujemo in bogatimo obsežne šolske programe.

Pedagoški programi 
Alenka Misja, kustosinja - pedagoginja
Telefon: +386 (0)7 306 33 76
alenka.misja@guest.arnes.si

V letu 2019 bo na voljo tudi pedagoški in andragoški program v spominski hiši Otona Župančiča v Vinici. 

Delavnice za otroke

Udeleženci muzejskih delavnic skozi igro in pogovor na privlačen način pridobivajo novo znanje, kar je poleg vzpodbujanja odgovornosti do kulturne preteklosti najpomembnejši cilj pedagoške
dejavnosti muzejev.

V Belokranjskem muzeju nudimo naslednje delavnice za otroke, ki so vse povezane s stalno razstavo v metliškem gradu:

ARHEOLOŠKI NAKIT
V arheološki zbirki so številni predmeti iz obdobja prazgodovine. Gre za lončeno posodje, raznovrstna orodja, orožje, in seveda nakit ter dele tedanje noše. Otroci si najprej ogledajo razstavljen nakit, potem pa ga poskušajo replicirati s sodobnimi materiali.

POSTANIMO RESTAVRATORJI
Tudi ta delavnica je posvečena arheologiji. V improviziranem peskovniku poskušajo otroci med igro poiskati vsak svojo razbito glinasto posodico. »Izkopanine« morajo pozneje zlepiti, pobarvati in se ob delu pogovarjati o tem, kako so podobne predmete izdelovali in uporabljali v preteklosti.

OŽIVLJENI PREDMETI
Otroci si najprej ogledajo nekaj muzejskih predmetov. Ugotovijo iz česa so narejeni, kako delujejo in zakaj so jih uporabljali. Potem jih primerjajo s tistimi, ki jih uporabljamo danes. Predmete tudi narišejo, opišejo in dopolnijo svoj prvi „muzejski list“. Ob tem spoznavajo način popisovanja in shranjevanja predmetov v muzejih.

VITEZI SO IMELI ŠČITE
Otroci pridobijo znanje o vitezih, ščitih in grbih. Ko spoznajo, kakšni so bili viteški ščiti, izdelajo vsak svojega.

BILI SO GRADOVI IN TURKI
Otroke poskušamo animirati, da skupinsko iz lepenke »zgradijo« mogočen grad, ki ga oblegajo Turki.

S ČIM IN KAJ SO SE IGRALI OTROCI V SREDNJEM VEKU
„Mlin“, „trdnjava“, „zara“ so bile priljubljene igre v srednjem veku. Otroci na delavnici izdelajo načrte zanje in se naučijo pravil posamezne igre. Lahko naredijo tudi kakšno igračo, mogoče vetrnico.

KAKO NASTANE BELOKRANJSKA PISANICA
Belokranjski muzej hrani veliko zbirko pisanic. Na tej delavnici otroci s stopljenim voskom rišejo ornamente na izpihana jajca, ki jih kasneje pobarvajo v rdeči in v črni barvi. Na Slovenskem se je tovrstna poslikava velikonočnih jajc ohranila predvsem v Beli krajini in pisanice so postale eden najbolj prepoznavnih belokranjskih spominkov.

INTARZIJA
Med razstavljenimi etnološkimi predmeti je tudi intarzirana skrinja iz druge  polovice 19. stoletja. Otroci spoznajo tehniko intarzije, ko z barvnimi vložki temnega in svetlega lesa izdelujejo ornamente po svojih zamislih.

NAREDIMO SI PAPIRNATO ROŽO
Vse do druge svetovne vojne je bilo v Beli krajini razširjeno izdelovanje rož iz papirja. Papirnato cvetje je bilo namenjeno predvsem za poročne šopke, venčke, šopke za vojake nabornike in novomašnike. Najpogosteje so jih oblikovali iz krep papirja. Otroci na delavnici sami naredijo papirnato rožo, ki jo obdržijo za spomin.

IZDELAJMO RAZGLEDNICO
Skozi igro „spomin“ pokažemo otrokom replike starih razglednic, njihove motive, pisavo… Potem razglednico izdelajo sami in jo odpošljejo.

MUZEJSKE UČNE URE
V dogovoru s pedagogi osnovnih in srednjih šol za posamezne razrede ali skupine pripravimo muzejske učne ure z različnimi vsebinskimi poudarki. Učenci in dijaki pridobijo novo znanje in utrjujejo že pridobljeno. Pri tem so jim v pomoč pedagoške knjižice in delovni listi, pripravljeni za različne starostne skupine.

Vodstvo po stalni razstavi s pedagoško knjižico PREDMETI je primerno za otroke, ki obiskujejo vrtce in prvo triletje osnovnih šol.

Vodstvo po stalni razstavi s pedagoško knjižico MUZEJSKI KOMPAS je primerno za otroke, ki obiskujejo drugo triletje osnovnih šol.

Vodstvo po stalni razstavi z delovnimi listi RAZISKUJMO ZBIRKE BELOKRANJSKEGA MUZEJA je namenjeno učencem tretjega triletja osnovnih šol in dijakom srednjih šol.

Poleg stalne ponudbe pedagoških programov večkrat organiziramo tudi občasne ob razstavah, sobotne delavnice za otroke in poleti »počitnice v Galeriji Kambič«.

V Belokranjskem muzeju se bomo potrudili, da bodo naši mladi obiskovalci čim bolj zadovoljni. Z delavnicami, učnimi urami in vodstvi bomo poskrbeli, da jim bo obisk Belokranjskega muzeja ostal v spominu.

Če vas je kateri pedagoški program pritegnil, se obrnite na muzejsko pedagoginjo Alenko Misja po telefonu ali e-mailu. Za vse programe se je potrebno predhodno najaviti.

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 5. Dec 2019 at 10:04

43 ogledov

En krompir, tri države

Wed, 4. Dec 2019 at 16:42

80 ogledov

Ta veseli dan kulture
Ta veseli dan kulture 2019 je za nami. Pestro celodnevno dogajanje se je prevesilo v prijeten večer in zaključek v družbi naših obiskovalcev. Na dan Prešernovega rojstva v vseh svojih enotah ponudimo brezplačen ogled razstav ter nabor zanimivih dogodkov. V Muzejski hiši Semič smo tako izvedli dve delavnici za otroke, kjer so se seznanili s posebnostmi belokranjskega okolja, flore in favne ter izvedeli, da imamo v reki Krupi edino jamsko školjko na svetu. Da bi na zanimiv in nevsiljiv način otroci to znanje tudi osvojili, o tem pa mimogrede ozavestili druge, so podobo školjke prenesli na papirnato vrečko ter ji dali svoj pečat. Naravo Bele krajine, zgodovino Semiča in vinogradništva pa so imeli priložnost podrobneje spoznati tudi ostali obiskovalci na dveh javnih vodstvih. V metliškem gradu smo pripravili delavnico za odrasle. Pod vodstvom Bernarde Kump iz Belokranjskega izročila smo se učili spletati mreže iz konopljine vrvi. Dela smo se lotile s posebnim, doma narejenim orodjem, ki je ravno takšno kot nekoč. O tem pričajo tudi muzejski predmeti iz naše zbirke iz leta 1953, s katerimi so ob Kolpi spletali ribiške mreže. Zanimiva in poučna delavnica je bila samo uvod v to spet obujeno veščino. Zahteva namreč nemalo truda, zato smo se poslovile z nedokončanimi izdelki a dobro zastavljenimi temelji. Po programu je nato sledilo še odprtje občasne razstave naslovljene En krompir, tri države, ki priča o okupacijskih mejah na Dolenjskem v letih 1941 - 1945. Zbrane sta pozdravila direktorica Belokranjskega muzeja Andreja Brancelj Bednaršek ter soavtor razstave dr. Božidar Flajšman, ki je obiskovalce tudi popeljal po razstavi. Razstava bo v Ganglovem razstavišču na ogled do 5. januarja 2020. Foto: Leon Gregorčič, Mateja Černič  

Tue, 12. Nov 2019 at 11:27

165 ogledov

70 let Belokranjskega muzejskega društva
Belokranjsko muzejsko društvo, najprej imenovano Muzejsko društvo, je bilo ustanovljeno 10. novembra 1949. Profesor Jože Dular je takrat okrog sebe zbral somišljenike s katerimi so sklicali ustanovni občni zbor z namenom, da spravijo v življenje Belokranjski muzej. Natanko 70 let pozneje so se člani in podporniki Belokranjskega muzejskega društva zbrali v počastitev obletnice delovanja društva ter moža, ki je muzejsko zgodbo začel. Vse od 1. maja 1951, ko je bil Belokranjski muzej ustanovljen, do danes se je med drušvom in muzejem stkala trdna vez, ki se ni nikoli pretrgala. Poslanstvo obeh se je in se še vedno idealno dopolnjuje v skrbi za belokranjsko dediščino in v ozaveščanju o njenem pomenu. Program praznovanja na podstrešju metliškega gradu je bil prepleten z zgodbami iz bogatega literarnega opusa prof. Jožeta Dularja, ki jih je interpretiral dramski igralec Aleš Valič ter glasbenimi točkami učencev Glasbene šole Črnomelj. Zbrane je pozdravila predsednica društva Anica Kopinič, povezovalka programa pa je bila Vesna Žist. Prireditev in dokumentarna razstava (arkadni hodnik prvega nadstropja metliškega gradu) so poklon zanesenjakom, ki so pred sedmimi desetletji postavili temelje za razvoj muzejske dejavnosti v Beli krajini, in vsem njihovim naslednikom za ohranjanje narodnih vrednot v dobrobit širše skupnosti. Foto: Leon Gregorčič

Mon, 11. Nov 2019 at 14:24

78 ogledov

Razstava ob 25-letnici KUD Artoteka Bela krajina
Ganglovo razstavišče od 5. novembra 2019 gosti razstavo, s katero kulturno umetniško društvo Artoteka Bela krajina obeležuje 25-letnico delovanja. Razstavo sta odprla metliški župan Darko Zevnik in direktorica Belokranjskega muzeja Andreja Brancelj Bednaršek, slavnostni govornik, ki je sodeloval tudi pri izboru del za razstavo, je bil doktor umetnostne zgodovine Miklavž Komelj,  violinist Bojan Ristič in klaviaturist Gregor Zagorc pa sta likovno umetnost obogatila še z glasbeno. Foto: Dolenjski list (Mirjam Bezek Jakše)

Mon, 11. Nov 2019 at 13:36

114 ogledov

Otvoritev Muzejske hiše Semič
Po skoraj dveh letih prenove je 24. oktobra 2019 svoja vrata zopet odprla Muzejska hiša Semič.  V stavbo, v kateri so zbirke Belokranjskega muzeja že domovale, so se v posodobljeni podobi vrnile zbirka, ki priča o življenju ljudi v Semiču in okolici vse od prazgodovine do druge svetovne vojne - Semič v dvajsetih slikah, vinogradniška zbirka, ki je postala del sodobnega degustacijskega prostora ter zbirka, ki priča o geološki preteklosti in biotski raznovrstnosti pokrajine. Ravno slednji, naslovljeni Center narave Bele krajine, je posvečeno največ pozornosti in prostora, vsebine pa so predstavljene interaktivno in izobraževalno, prilagojeno ranljivim skupinam ter upoštevajoč sodobne muzejske standarde. Obnova je potekala v sklopu projekta MISTERION − Doživetje skrivnosti voda, ki se izvaja po Programu sodelovanja Interreg V−A Slovenija−Hrvaška 2014−2020, zato bodo vsebine Muzejske hiše Semič do konca leta na ogled brezplačno. Foto: Branko Babič

Sat, 9. Nov 2019 at 12:16

107 ogledov

Zbirka predmetov metliške požarne brambe
Leto 2019 v Metliki zaznamuje 150. obletnica ustanovitve požarne brambe. Belokranjski muzej se v praznovanje vključuje s postavitvijo nove stalne razstave, ki jo posvečamo snovalcem organiziranega prostovoljnega gasilstva na Slovenskem.  Dolgo časa smo se v muzeju ubadali z mislijo, da bi morali ob priliki delček pozornosti nameniti tudi zadnjemu metliškemu graščaku, vitezu dr. Josipu Savinšku, saj ga povezujemo z ustanovitvijo požarne brambe v njegovem rodnem mestu. Belokranjski muzej hrani mnoge zanimive predmete, fotografije in arhivsko gradivo iz začetnih let delovanja metliških gasilcev. Predmetov, katerih lastnik je bil Josip Savinšek, pa je žal le nekaj, saj je graščak, preden je leta 1899 za vedno odšel iz Metlike, prodal vse svoje premoženje. Idejo, da predstavitev viteza Savinška povežemo z gasilstvom, se nam je zdelo najbolje uresničiti z ambientalno postavitvijo rekonstruirane Savinškove delovne sobe, ki smo jo opremili z restavriranimi originalnimi kosi pohištva iz sredine 19. stoletja. Čeprav zbirka predmetov metliške požarne brambe, ki jih hrani Belokranjski muzej, ni zelo obsežna, pa je gotovo dovolj povedna in dragocena kot del nacionalne kulturne dediščine. Metliški graščak dr. Josip Savinšek (Metlika, 10. november 1831 - Gradec, 20. februar 1910) okoli 1870 Požarno brambo v Metliki je 18. septembra 1869 ustanovil domači graščak vitez dr. Josip Savinšek. Sestavljalo jo je 27 meščanov oziroma njihovih sinov, od katerih pa je moral biti vsak star vsaj šestnajst let.  Fototeka Belokranjskega muzeja Metlika Grb rodbine Savinschegg iz »Adelsakt von Pipitz, Josef, 12. 12. 1856«hrani Österreichisches Staatsarchiv Dunaj  Foto: Miha Šimac Originalna kamnita plošča z grbom viteza Savinškapo 1871inv. št.: Z 7419 Foto: Branko Babič Karolina Savinšek z otrokoma Gustavom in Ido okoli 1870 Fototeka Belokranjskega muzeja Železna skrinjazačetek 19. stoletjainv. št.: Z 1611 Železna skrinja ali blagajna, je bila last zadnjega metliškega graščaka viteza Josipa Savinška. Namenjena je bila shranjevanju pomembnejših dokumentov, dragocenosti in tudi denarja. Leta 1899, ko je vitez Josip Savinšek prodal grad s posestvom Ljudski posojilnici v Ljubljani, je pred odhodom razprodajal tudi  grajski inventar. Vpisano skrinjo je kupil Franc Kremesec, kovač v Metliki, in jo čez dobrega pol stoletja, 7. novembra 1950, poklonil Muzejskemu društvu v Metliki za nastajajoči Belokranjski muzej. Foto: Branko Babič ARHIVSKI PREDMETI Nadpoveljnik metliških gasilcev Leopold Ganglokoli 1900 Poveljniki metliških gasilcev so se pogosto menjali, ker jim v društvu ni uspelo narediti reda in vzpostaviti discipline. Člani so bili vse bolj samovoljni: niso prihajali k vajam, niti na seje, zborovanja in "k računom". Zato se je župan obrnil na občinskega tajnika Leopolda Gangla, moža velikih gospodarskih in organizatorskih spodobnosti, ki je avgusta 1886 prevzel društvo s činom nadpoveljnika. Fototeka Belokranjskega muzeja Metlika Rokopis: Pravila prostovoljne požarne brambe v Metliki25. julij 1873 inv. št.: Z 7156 V rokopisnih pravilih požarne brambe v Metliki iz leta 1873, ki jih je odobrila deželna vlada, so med drugim razloženi namen društva, sprejemni pogoji članov, njihove pravice in dolžnosti, možnosti izstopa in izključitve. Delovni člani so se delili v štiri oddelke: v plezalce, brizgalničarje, vodonosce in varuhe. Foto: Branko Babič Knjižica: Pravila in službeni red prostovoljne požarne brambe v Metliki1879inv. št.: Z 7157 V skoraj desetihletih delovanja metliške požarne brambe se je pokazala potreba, da se v društvenih pravilih to in ono spremeni in dopolni. Zato so sestavili nova Pravila in službeni  red prostovoljne požarne brambe v Metliki in ju dali natisniti v Krajčevi tiskarni v Novem mestu. Veljati sta začela na florjanovo 1879.  Foto: Branko Babič Knjižica: Društvo prostovoljne požarne brambe v Metliki, Oddelek Mrtvaška blagajna 1879inv. št.: Z 7158 Na rednem občnem zboru 4. maja 1879 so gasilci razpravljali predvsem o ustanovitvi Mrtvaške blagajne. Ta naj bi v okviru požarne brambe bila nekak pogrebni odsek, ki bi za člane opravljal iste pogrebne storitve kot jih je že do tedaj za druge Metličane Bratovščina rešnjega telesa. V slovenskem in nemškem jeziku so dali natisniti knjižico, v kateri so bile pojsnjene vse dolžnosti Mrtvaške blagajne ob smrti gasilca ali njegovih družinskih članov. Foto: Branko Babič Rokopis: Ivan Drobnič, Kronika gasilskega društva v Metliki1964inv. št.: Z 7410 Ivan Drobnič, vodja zemljiške knjige v Metliki, je leta 1945 na dvorišču za mestno hišo med odvrženim papirjem in dokumenti našel nekaj zapisnikov, ki so se nanašali na metliško gasilstvo. To ga je spodbudilo, da je začel zbirati gasilsko dokumentacijo in pisati kroniko metliške požarne brambe. Delo, ki zajema čas od leta 1869 do leta 1945, je končal marca 1964 in ga poklonil Belokranjskemu muzeju. Rokopis je opremljen z risbami avtorja in obsega 404 oštevilčene strani. Vezan je v karton in platno. Foto: Branko Babič Vabilo na ples: Plesni venček1907inv. št.: Z 7408 Foto: Branko Babič
Teme
spominska hiša Otona Župančiča Belokranjski muzej dogodki

Zadnji komentarji

Prijatelji

Dežela Uskokov

NAJBOLJ OBISKANO

Pedagoški programi