Etnologija
Belokranjski muzej Metlika

Ponedeljek, 15. Maj 2017 ob 17:40

Odpri galerijo

Etnološka zbirka je po številu predmetov največja zbirka Belokranjskega muzeja. Predmetom iz kmečkega ali podeželskega okolja, ki jih je muzej pridobival v prvih letih svojega delovanja, se v zadnjem času pridružujejo tudi nekoliko mlajši, ki so zaznamovali življenje Belokranjcev tako po vaseh kot tudi po mestih. Večina predmetov je iz druge polovice 19. in prve polovice 20. stoletja, pokrivajo pa različna področja od gospodarstva do stanovanjske in oblačilne kulture ter ljudske umetnosti – k slednji sodi izjemno bogata zbirka belokranjskih pisanic.

GRIČKI LONEC
1919, Grič pri Dobličah
Inv. št.: 2115
 
Glinast lonec je izdelan iz močno peščene gline in na nizkem lončarskem vretenu, ki so ga sukali z roko. Žgan je bil samo enkrat, in sicer na prostem ognjišču (pališču), in še žareč kaljen (kalajsan) v vroči vodi, ki so ji dodali korenine praproti in hrastovo skorjo, kar je loncu dalo značilno črno barvo. 

				GRIČKI LONEC<br>1919, Grič pri Dobličah<br>Inv. št.: 2115

Foto: Branko Babić

KRPLJE
1938, Dragovanja vas
Inv. št.: E 632
 
Krplje so lesena priprava za lažjo hojo v globokem snegu. Sestavljene so iz ovalnega lesenega loka in iz z vitrami prepletene površine v loku. Na čevelj se pritrdijo z jermenom.

				KRPLJE<br>1938, Dragovanja vas<br>Inv. št.: E 632

Foto: Branko Babić

PRESLICA
Prva polovica 20. stoletja, Vinica
Inv. št.: 1902
 
Preslica je lesena, lahko z rezbarijami okrašena priprava za predenje. Nanjo je predica priveže povesmo prediva. (Če prede samo s preslico, jo drži v rokah ali jo zatakne za pas.) Po iznajdbi kolovrata je preslica postala njegov sestavni del. Okrasno oblikovane dolge preslice za predenje na vreteno s suličastim nastavkom so se najdlje ohranile v Beli krajini in Istri. Rezljani vzorci so bili največkrat geometrijski, osnovo ornamenta so pogosto predstavljale šestilne rozete.

				PRESLICA<br>Prva polovica 20. stoletja, Vinica<br>Inv. št.: 1902

Foto: Branko Babić

TKANICA
začetek 20. stoletja, Dolenjci
Inv. št.: E 841
 
Tkanica je ročno tkan volnen pas z vzdolžnimi progami. Tkani pasovi so bili značilnost panonskega oblačilnega območja predvsem v drugi polovici 19. stoletja. Pas sodi med najstarejše oblačilne dodatke. Opravlja lahko uporabno in okrasno nalogo.


				TKANICA<br>
začetek 20. stoletja, Dolenjci<br>
Inv. št.: E 841

foto: Branko Babić

PREDPASNIK/PREGAČA
konec 19. stoletja, Bojanci
Inv. št.: 624
 
Pregača je ročno tkan volnen predpasnik. Tkana je iz raznobarvne volne s tehniko »klečanja« ali »iveranja«. Gre za način tkanja z bogato okrasitvijo z drobnimi in velikimi geometrijskimi ornamenti, ki si sledijo v vodoravnih nizih. Okrašena je s srmo ali resami na robovih. Bila je del ženske noše pravoslavnega prebivalstva v Beli krajini.

				PREDPASNIK/PREGAČA<br>konec 19. stoletja, Bojanci<br>Inv. št.: 624

Foto: Branko Babić

ČEBELNI KOŠ
začetek 20. stoletja, Drašiči
Inv. št.: E 121
 
Čebelni koš (košnica) je oblika čebeljega panja, bivališča za čebeljo družino. Čebelji koš je zvonaste oblike ter je pleten iz slame in viter.

				ČEBELNI KOŠ<br>začetek 20. stoletja, Drašiči<br>Inv. št.: E 121			Foto: Branko Babić

BELOKRANJSKA PISANICA
Petdeseta leta 20. stoletja, Purga
Inv. št.: 1192
 
Pisanica je barvano in z ornamenti okrašeno jajce. Belokranjske pisanice so okrašene v batični tehniki – ornament se s tekočim voskom in s posebnim pisalom »pisačem« napiše na podlago, povoščeno mesto ostane v osnovni beli ali rdeči barvi, nazadnje pa se pisanice potopijo v črno barvo. Nekoč so bile pisanice povezane s praznovanjem velike noči, danes se izdelujejo tudi kot turistični spominki. 

				BELOKRANJSKA PISANICA<br>Petdeseta leta 20. stoletja, Purga<br>Inv. št.: 1192

Foto: Branko Babić

SKRINJA ZA ŽITO
začetek 20. stoletja, Bela krajina
Inv. št.:  E 526
 
Skrinja za žito je navadno stala v kašči, pri manjših hišah pa tudi v veži ali na podstrešju. Pri najstarejših skrinjah je šlo za tesarski izdelek brez uporabe žage. Podobno obliko, okraske in način izdelave najdemo po vsej južni in vzhodni Evropi. Glavni konstrukcijski elementi so štirje vogalni navpični plohi, ki so z dveh strani navpično izžlebljeni. V tem žlebu so naložene deske ena vrh druge. Gre za enega najstarejših načinov izdelave, ki je značilen tudi za skrinje z dvokapno streho. 

				SKRINJA ZA ŽITO<br>začetek 20. stoletja, Bela krajina<br>Inv. št.:  E 526

Foto: Branko Babić

ŽRMLJE
19.  stoletje, Cerkvišče
Inv. št.: E 358
 
Žrmlje so ročni ali domači mlin – naprava s kamnoma za mletje žita. Žrmlje s popolnim krožnim gibanjem so postale splošno razširjene v rimski dobi. Na Slovenskem so jih na mnogih kmečkih domačijah kljub uvedbi naprednejših načinov mletja uporabljali vse do sredine 20. stoletja. Priprava moke z žrmljami je bila najpogosteje žensko delo. 

				ŽRMLJE<br>19.  stoletje, Cerkvišče<br>Inv. št.: E 358

Foto: Branko Babić

ČELEŠNIK
19. stoletje, Sinji Vrh
Inv. št.: E 1544
 
Čelešnik je kovano, različno zvito in včasih prav umetelno oblikovano železo, ki ima zgoraj klešče ali vzmet (feder). Tega so s pritiskom roke razprli, da je zgrabil in stisnil trsko – luč. Železo je bilo nasajeno na kolec, ta pa je bil zabit v lesen panjiček ali v razvejano drevesno korenino. Trsko so prižgali, da je razsvetljevala prostor. Čelešnik so uporabljali vse do uveljavitve petrolejk. 

				ČELEŠNIK<br>19. stoletje, Sinji Vrh<br>Inv. št.: E 1544

Foto: Branko Babić

ČUTARA
okoli leta 1854, Stara Lipa
Inv. št.: 1995
 
Čutara je diskasta lesena obročasta posoda za pijačo. Uporabljali so jo predvsem popotniki in kmetje, če so delali daleč od doma. Nosili so jih privezane za pas ali na jermenu ali vrvici prek ramena. Med kmečkim prebivalstvom so se čutare širile od 18. stoletja dalje, v uporabi pa so bile do sredine 20. stoletja. 

				ČUTARA<br>okoli leta 1854, Stara Lipa<br>Inv. št.: 1995

Foto: Branko Babić

ROVAŠI
začetek 20. stoletja, Drašiči
Inv. št.: E 769


Rovaš je lesena palica, pogosto sestavljena iz dveh delov, na katero so z zarezami označevali predvsem količinske pravice in obveznosti članov skupnosti. V Beli krajini poznamo rovaše predvsem v povezavi s soseskinimi zidanicami. Razširjeni so bili po vsej Evropi. Zaradi preprostosti so bili primerni tudi za nepismene. Še danes poznamo zvezo "na rovaš" - primer: "Pri njem ima še nekaj na rovašu", kar pomeni, da mu je še nekaj dolžan. 

				ROVAŠI<br>začetek 20. stoletja, Drašiči<br>Inv. št.: E 769

Foto: Branko Babić

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 21. Feb 2024 at 12:27

228 ogledov

Počitniške delavnice so za nami
Skupaj smo se igrali, ustvarjali in izobraževali. Zimske počitnice so uspešno za nami - nastali so zanimivi in uporabni izdelki, fotografski in tudi televizijski spomini. Preverite!http://365.rtvslo.si/arhiv/slovenska-kronika/175026793Zimske počitnice se končujejo http://youtu.be/odmZdr2qZHYNovice, 27. februar 2024 - YouTube

Mon, 29. Jan 2024 at 09:34

346 ogledov

Slovenski kulturni praznik in zaklad iz našega muzejskega arhiva
Kot je v svojem nagovoru ob predstavitvi Metliške cehovske knjige pripomnila direktorica Belokranjskega muzeja Metlika Andreja Brancelj Bednaršek, je bil za nas včeraj, 8. februarja, dvojni praznik. Častili smo bogastvo slovenske kulture in tudi njen novi dosežek, izdajo dolgo pričakovane monografije.Slovenske vpise v snopiču rokopisov metliškega čevljarskega ceha je zgodovinar dr. Boris Golec v leta 2018 izdani monografiji o Metliki označil kot posebnost brez primere. V muzeju je od takrat tlela ideja, da je takšno rariteto treba predstaviti tako strokovni kot širši javnosti. K sodelovanju smo povabili tri vrhunske raziskovalce - dr. Alenko Jelovšek z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU, dr. Borisa Golca z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU ter dr. Janeza Weissa, vodjo Muzejske zbirke v Črnomlju, ki je Metliško cehovsko knjigo tudi uredil.Včerajšnja predstavitev izdane monografije je bila tako sklepno dejanje tleče ideje in prispevek v mozaik slovenske kulture. Obiskovalci pa so imeli tudi edinstveno priložnost. Na ogled smo postavili originalno celoto - knjigo metliškega čevljarskega ceha in njen ovitek, ki se je skrival med drugimi dragocenimi listinami v muzejskem arhivu in ravno tako nosi zanimiv zapis.Nekaj utrinkov s predstavitve si oglejte spodaj, po svoj izvod Metliške cehovske knjige pa prisrčno vabljeni v muzejsko trgovino.

Mon, 29. Jan 2024 at 09:10

266 ogledov

Zapuščina treh slikarskih kolonij
V petek, 2. februarja 2024, je bila v Galeriji Kambič v Metliki odprta razstava Zapuščina treh slikarskih kolonij. Obiskovalce je nagovorila direktorica Belokranjskega muzeja Metlika Andreja Brancelj Bednaršek, o slikarskih kolonijah, ki so potekale v Metliki in okolici v letih 1981, 1982 in 1983, pa je spregovorila Vladimira Škof, takratna predsednica Občinske kulturne skupnosti Metlika. Na kolonijah je sodelovalo devetnajst likovnih umetnikov, nekateri med njimi so se udeležili vseh treh kolonij, drugi zgolj ene ali dveh. Zapustili so petintrideset razstavljenih del z belokranjsko motiviko. Med tehnikami prevladujejo olja na platnu in akvareli, nekaj je tudi risb. Zapuščina treh slikarskih kolonij je shranjena in inventarizirana v likovni zbirki Belokranjskega muzeja. Razstava, ki jo je odprla Martina Legan Janžekovič, županja Občine Metlika, je brezplačno na ogled od torka do sobote med 10. in 16. uro do 31. decembra 2024. Vljudno vabljeni.

Fri, 22. Dec 2023 at 09:20

235 ogledov

Izjava o dostopnosti
UvodBelokranjski muzej Metlika se trudi, da bi bile vse vsebine, objavljene na spletni strani belokranjski-muzej.si, v skladu z Zakonom o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij ter enakopravno dostopne vsem.Ta izjava o dostopnosti se nanaša na spletno mesto belokranjski-muzej.si. Stopnja skladnostiSpletno mesto Belokranjskega muzeja Metlika je delno skladno z Zakonom o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij.Nabor storitev za dostopnostDa bi zagotovili dostopnost in pozitivno uporabniško izkušnjo spletnega mesta so sistemsko zagotovljene nekatere prilagoditve, in sicer:odzivno oblikovanje (spletna stran se prilagodi velikosti uporabnikovega zaslona brez izgube strukture ali vsebine);izbira velikosti pisave (omogoča brskalnik) brez izgube vsebine ali funkcionalnosti;prikaz vsebin za uporabnike podpornih tehnologij (bralniki zaslona);delna navigacija po spletnem mestu s tipkovnico;spletna stran ne vsebuje utripajočih vsebin in je varna za uporabo za vse skupine uporabnikov, ki bi jim bliskovite spremembe in utripajoči elementi lahko povzročili reakcije ali napade;možnost opremljanja slik z nadomestnim besedilom;možnost uporabe različnih ravni naslovov;predvidljivo delovanje spletnega mesta.Nedostopna vsebinaZavedamo se, da je popolno dostopnost strani in vsebin težko zagotoviti, vendar dostopnost spletnega mesta belokranjski-muzej.si nenehno spremljamo in se trudimo vzdrževati in izboljševati posamezne elemente dostopnosti.Zaradi nesorazmernega kadrovskega in finančnega bremena, ki bi ga optimiziranje spletnega mesta zahtevalo, nekatere vsebine ne izpolnjujejo vseh zahtev glede dostopnosti. Za zagotovitev dostopnosti je namreč potrebna celovita prenova spletnega mesta, kar bomo, glede na zmožnosti, skušali doseči v doglednem času in v sodelovanju s strokovnjaki za dostopnost.Vsebine, ki niso dostopne:datoteke formata PDF;nekatero fotografsko gradivo in slikovni materiali, ki so brez opisa ali alternativnega besedila;lastne multimedijske vsebine niso dostopno urejene (manjkajo podnapisi video vsebin) iz razloga nesorazmernega bremena, vsebina, ki je prek povezave objavljena na spletni strani, pa je urejena v okviru osnovne strani (Youtube) (brez podnapisov video vsebin);virtualne razstave;posnetki razstav oziroma virtualni sprehodi.Ponekod so kontrastna razmerja med besedilom in ozadjem še neurejena, pomanjkljivost spletnega mesta je nezmožnost izbire različnih kontrastnih shem.Dostopne alternativeVse informacije, ki so dostopne na spletni strani, lahko uporabniki dobijo tudi:po telefonu: 07 306 33 70,po elektronski pošti: belokranjski.muzej@guest.arnes.si,osebno na naslovu: Belokranjski muzej Metlika, Trg svobode 4, 8330 Metlika.Priprava izjave o dostopnostiTa izjava je bila pripravljena decembra 2023 po metodi iz prve alineje točke (a) prvega odstavka člena 3(1) Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2018/1523 – samoocena organa javnega sektorja.Povratne in kontaktne informacijeVeseli bomo vaših informacij o uporabniški izkušnji na spletnem mestu. Potrudili se bomo ugoditi vašim prošnjam o morebitnih dodatnih prilagoditvah ter vam omogočiti alternativne vire dostopa.O morebitnih primerih neskladne vsebine z Zakonom o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij, zahtevah po informacijah glede vsebine spletišča ter drugih informacijah, ki v skladu z oceno o nesorazmernem bremenu niso objavljene v dostopni obliki, nas prosim kontaktirajte:po elektronski pošti: belokranjski.muzej@guest.arnes.si.Na obvestilo ali zahtevo bomo odgovorili v roku 8 dni od prejema obvestila oziroma zahteve. Če glede na zahtevano vsebino v tem roku ne bomo mogli podati ustreznega odgovora, vam bomo sporočili, kdaj bo odgovor podan in razloge za zakasnitev odgovora.Nadzor nad izvajanjem določb 5. do 8. člena Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij opravlja Inšpektorat za informacijsko družbo.Izvršilni postopekV primeru nezadovoljivih odgovorov na katerokoli obvestilo ali zahtevo, poslano v skladu z 8. členom Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij, ali ugotovljenem odstopanju od določil Zakona, lahko podate prijavo na Inšpektorat za informacijsko družbo po navadni ali elektronski pošti na naslov:Ministrstvo za digitalno preobrazboInšpektorat Republike Slovenije za informacijsko družboDavčna ulica 11000 Ljubljanagp.irsid@gov.si

Tue, 19. Dec 2023 at 09:54

280 ogledov

SREČNO!

Thu, 7. Dec 2023 at 13:01

181 ogledov

Fotografije Metlike
Za konec in z željo, da bi bila čim večkrat zimazimabela … januar 1946 in metliška trga pod snežno odejo …Trg svobode, inv. št.: Z 2; foto: Daro Kopinič.Partizanski trg, inv. št.: Z 4; foto: Daro Kopinič.
Teme
muzejske zbirke Belokranjski muzej

Prijatelji

Dežela Uskokov

NAJBOLJ OBISKANO

Etnologija