Kulturna zgodovina
Časovno v to zbirko spadajo predmeti od srednjega veka do konca 19. stoletja, nekateri sodijo tudi v 20. stoletje. Vsebinsko so tako povezani, da jih ne moremo preprosto razmejiti z letnico. 
Belokranjski muzej Metlika

Ponedeljek, 15. maj 2017 ob 17:38

Odpri galerijo

Kulturnozgodovinska zbirka je po obsegu tretja najobsežnejša v Belokranjskem muzeju. V njej so najrazličnejši predmeti – od hladnega in strelnega orožja do pohištva, lekarniškega, gostilniškega in hišnega posodja, glasbil, uniform in pokrival, različnih napisnih tabel ter drobnih predmetov, kot so svetinjice, prstani, odlikovanja in ključi. Časovno v to zbirko spadajo predmeti od srednjega veka do konca 19. stoletja, nekateri sodijo tudi v 20. stoletje. Vsebinsko so tako povezani, da jih ne moremo preprosto razmejiti z letnico. 

Nekaj predmetov: 

VRČ S SREBRNIKI 
16. stoletje, Grabrovec
Inv. št.: 1760

Glinast vrč za vodo ali vino, okrašen z rjavimi črtami in ne glaziran, je bil najden pri izkopu za hišo na Grabrovcu. V njem so bili »shranjeni« srebrni bavarski pfenigi, kovani med letoma 1393 in 1505. 

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

GRB IVANA LENKOVIČA 
1537, Pobrežje
Inv. št.: 1758
 
Kamnita grbovna plošča je bila vzidana v Jandričkovem stolpu v gradu Pobrežje. Na grbu sta zmaj, simbol družine Lenkovič, in letnica 1557. Ivan Lenkovič je začel grad, ki je predstavljal pomembno protiturško utrdbo nad brodiščem čez Kolpo, zidati leta 1549. Utrjen je bil leta 1555, razširjen pa dve leti kasneje.    

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

CEHOVSKI PEČATNIK 
17. stoletje, Metlika
Inv. št.: 1806
 
V Metliki sta bila let 1569 ustanovljena ceha čevljarjev in mesarjev. Najstarejše ohranjene listine čevljarskega ceha segajo v leto 1587. V cehovski knjigi so ob koncu 16. in v 17. stoletju poleg nemških tudi slovenski zapisi. Metliški čevljarski ceh je kasneje združeval še mesarje, kovače, tkalce, ključavničarje, mizarje itd. Cehovski pečatnik je medeninast, pečatno polje je ob robu okrašeno z vencem, na sredini je škorenj, nad v polkrogu je napis »S : M : S : V : L«.    

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

SRBSKA (USKOŠKA) SABLJA 
18. stoletje, Dolenjci
Inv. št.: 1762
 
Pomembno vlogo so pri obrambi proti Turkom odigrali Uskoki, ki so se na področje Žumberka in v Belo krajino naseljevali v 16. stoletju. Čeprav Bela krajina nikoli ni bila vključena v Vojno krajino, so utrdbe na njenem ozemlju pripomogle k varovanju Kranjske pred Turki. Uskoška sablja iz jekla je ukrivljena, pri ročaju ima na obeh straneh vgraviran napis »Vincere aut mori«. 				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić
    

TOALETNA SKLEDICA S PODOBO NAPOLEONA 
začetek 19. stoletja, Griblje
Inv. št.: 1767
 
 
Predmeti s podobami Napoleona I. Bonaparta se pojavijo v Bele krajini ob francoski okupaciji v času Ilirski provinc med letoma 1809 in 1813. Zaradi uvedbe in izterjave višjih davkov Francozi med prebivalci niso bili priljubljeni.  V starem trgu in Črnomlju so se prebivalci resno uprlo novi oblasti, zato je morala priti na pomoč vojska iz Novega mesta. Toaletna skledica je narejena iz porcelana, v sredini pa kolorirana podoba cesarja Napoleona I.

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

PRAPOR POŽARNE BRAMBE METLIKA 
1875, Metlika
Inv. št.: Z 527
 
Leta 1969 je metliški graščak vitez Josip Savinšek ustanovil požarno brambo, šest let pozneje pa so metliški gasilci razvili društveni prapor. Izdelovalec ni znan, pokroviteljica ali »kumica« je bila Karolina plemenita Savinškova. Tkanina je močne rdeče barve, slika na platnu, ki je všita v sredino prapora, je poslikana z obeh strani: na eni je metliški grb, na drugi podoba sv. Florijana. Na vrhu prapora je medeninasta špica, lesen drog iz dveh delov pa povezuje kovinska matica. 

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

KROŽNIK 
Okoli leta 1880, Metlika
Inv. št.: Z 1343
 
Krožnik z veduto Ferrare je bil izdelan v Wedgwoodovi tovarni Etruria okoli leta 1880. To vrsto izdelkov so proizvajali že v večjih serijah, zato je ladijski porcelan našel svoje mesto tudi pri meščanih v manjših mestih. Krožnik je iz zapuščine metliškega trgovca Karla Govanca.  

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

LEKARNIŠKA VITRINA 
Druga polovica 19. stoletja, Metlika
Inv.št.: Z 2530
 
Lekarnar Franjo Wacha se je v Metliko priselil leta 1876. Deset let pozneje je na Mestnem trgu zgradil dvonadstropno hišo in v pritličju uredil novo lekarno. Na fasado hiše je dal vzidati relief sv. Trojice, po kateri se je lekarna imenovala »Lekarna k sv. Trojici«. Njegov sin Milan je z lekarništvom nadaljeval do nacionalizacije  po drugi svetovni vojni, ko je lekarno prodal. 

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

GRELNICA ZA POSTELJO 
okoli let 1900, Gradac
Inv. št.: 1750
 
Meščani so uporabljali grelnice pozimi za gretje postelj v neogrevanih spalnicah. Leseno konstrukcijo so položili na odkrito posteljo, namestili kovinsko grelnico z razžarjenim ogljem in za kratek čas vse skupaj prekrili z rjuho in odejo. Grelnica je narejena iz bakrene pločevine, pokrov je okrašen z graviranimi okraski in navrtan. Ročaj je železen. 

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

FOTOAPARAT 
začetek 20. stoletja, Metlika
Inv.št.: Z 761

Metliški trgovec Anton Mucha je imel za Metliko in okoliške kraje pomemben konjiček. S fotografskim aparatom je ustvaril zanimivo zbirko fotografij in negativov na steklu, ki pričajo o življenju Belokranjcev v času pred prvo svetovno vojno in po njej. Aparat na meh ima možnost menjave objektivov.

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

GOSTILNIŠKI CENIK 
okoli leta 1930, Metlika
Inv. št.: Z 2076
 
Leta 1885 je bilo v Metliki 26 gostiln, dvajset let pozneje pa še ena več. Mesto je imelo takrat okoli 1200 prebivalcev. Kmalu po koncu prve svetovne vojne, leta 1921, so v celotni Beli krajini našteli kar 138 gostiln. Gostilniški cenik na leseni plošči je iz Jutraževe (Mežnaršičeve)gostilne v Metliki. Iz njega izvemo, kaj so imeli v ponudbi.   

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

GODBENA UNIFORMA 
1939, Metlika
Inv. št.: 1582
 
Metliška mestna godba je nastala leta 1850 in brez omembe vrednih prekinitev deluje še danes. Godbeniki so nastopali ob svečanih ob svečanih dogodkih in praznikih, meščanom pa so zaigrali tudi za zabavo. Finančno jih je podpirala mestna uprava, del denarja za nakup glasbil in uniform pa so zaslužili z vstopninami na koncerte. Leta 1939 so kupili nove uniforme.    

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 17. Jan 2020 at 10:45

58 ogledov

Na Pezdirčevi njivi negovska čelada
Metlika - Na Pezdirčevi njivi v Podzemlju pri Metliki, kjer so med zaščitnimi arheološkimi izkopavanji mlajše železnodobnega grobišča pred poldrugim letom odkrili tudi keltski zlatnik iz 3. stoletja pr. n. š., so te dni odkrili nove, nekoliko starejše najdbe. Med njimi tudi tako imenovano negovsko čelado, bojevniški bronasti šlem iz 4. stoletja pr. n. š. Čelado je pri arheoloških izkopavanjih ob urejanju infrastrukture za novo gradnjo pred tednom odkrila trojica arheologov in varuhov kulturne dediščine pod strokovnim vodstvom Lucije Grahek, so danes sporočili z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU v Ljubljani. Gre za po najdišču v Negovi v Slovenskih goricah poimenovano čelado, najbolj pogosto sicer na Dolenjskem, ki v Beli krajini do zdaj ni bila znana. Kot taka pa omenjena najdba prinaša nove podatke in omogoča nov pogled na družbo dolenjskega halštatskega kulturnega kroga, v katerega je v starejši železni dobi sodila tudi Bela krajina, so dodali. Negovsko čelado, ki velja za značilen pridatek tako imenovanih knežjih starejšeželeznodobnih grobov, so našli ob dveh suličnih osteh, bojni sekiri in pasni garnituri, kar je bila sicer pogosta oprema tedanjih bojevnikov, značilna za dolenjski starejšeželeznodobni kulturni krog. Čelada s Pezdirčeve njive je bila, kot poroča STA, ob pokopu predvidoma obredno nekoliko poškodovana, kar je značilno tudi za druge tovrstne primerke, najdene v Novem mestu, na Dolenjskem in drugje po državi oziroma v krogu tako imenovane slovenske jugovzhodne halštatske skupine. Negovska čelada predlani na Kapiteljski njivi Prve negovske čelade so v Ženjaku oziroma Negovi leta 1811 našli kot zakladno najdbo. Nanje je ob oranju zadel kmet in izoral 26 bronastih čelad, ki so danes shranjene v muzejih na Dunaju in v avstrijskem Gradcu ter v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani. Dobro ohranjeno negovsko čelado so arheologi Dolenjskega muzeja predlani odkrili tudi pri raziskovanju grobišča na Kapiteljski njivi v Novem mestu. Omenjeni novomeški muzej sicer hrani tri tovrstne čelade. Grobišče na Pezdirčevi njivi sodi v krog naselbine oziroma utrjenega prazgodovinskega gradišča nad Podzemljem, v njegovi okolici pa so še vedno dobre vidne številne prazgodovinske rodovne gomile. Ena med temi je denimo tako velika, da na njej stoji celo manjša cerkev. (Dolenjski list.si, L. M.)

Wed, 18. Dec 2019 at 13:51

156 ogledov

... vse dobro ...

Thu, 12. Dec 2019 at 15:23

253 ogledov

Predavanje Lucije Grahek
Tokrat smo v sprejemnici Belokranjskega muzeja prisluhnili predavanju dr. Lucije Grahek z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU v Ljubljani.  Pod naslovom Nove raziskave železnodobnega grobišča na Pezdirčevi njivi v Podzemlju je predstavila rezultate pravkar zaključenega izkopavanja, kjer je bilo odkrito grobišče iz mlajšega halštata in kjer se je pokopavanje domnevno neprekinjeno nadaljevalo še v 3. stol. pr. n. št. Najdišče je prvo moderno izkopano grobišče viniške skupine, ki bo bistveno doprineslo k poznavanju tega kulturnega kroga. Foto: Leon Gregorčič

Thu, 5. Dec 2019 at 10:04

146 ogledov

En krompir, tri države

Wed, 4. Dec 2019 at 16:42

222 ogledov

Ta veseli dan kulture
Ta veseli dan kulture 2019 je za nami. Pestro celodnevno dogajanje se je prevesilo v prijeten večer in zaključek v družbi naših obiskovalcev. Na dan Prešernovega rojstva v vseh svojih enotah ponudimo brezplačen ogled razstav ter nabor zanimivih dogodkov. V Muzejski hiši Semič smo tako izvedli dve delavnici za otroke, kjer so se seznanili s posebnostmi belokranjskega okolja, flore in favne ter izvedeli, da imamo v reki Krupi edino jamsko školjko na svetu. Da bi na zanimiv in nevsiljiv način otroci to znanje tudi osvojili, o tem pa mimogrede ozavestili druge, so podobo školjke prenesli na papirnato vrečko ter ji dali svoj pečat. Naravo Bele krajine, zgodovino Semiča in vinogradništva pa so imeli priložnost podrobneje spoznati tudi ostali obiskovalci na dveh javnih vodstvih. V metliškem gradu smo pripravili delavnico za odrasle. Pod vodstvom Bernarde Kump iz Belokranjskega izročila smo se učili spletati mreže iz konopljine vrvi. Dela smo se lotile s posebnim, doma narejenim orodjem, ki je ravno takšno kot nekoč. O tem pričajo tudi muzejski predmeti iz naše zbirke iz leta 1953, s katerimi so ob Kolpi spletali ribiške mreže. Zanimiva in poučna delavnica je bila samo uvod v to spet obujeno veščino. Zahteva namreč nemalo truda, zato smo se poslovile z nedokončanimi izdelki a dobro zastavljenimi temelji. Po programu je nato sledilo še odprtje občasne razstave naslovljene En krompir, tri države, ki priča o okupacijskih mejah na Dolenjskem v letih 1941 - 1945. Zbrane sta pozdravila direktorica Belokranjskega muzeja Andreja Brancelj Bednaršek ter soavtor razstave dr. Božidar Flajšman, ki je obiskovalce tudi popeljal po razstavi. Razstava bo v Ganglovem razstavišču na ogled do 5. januarja 2020. Foto: Leon Gregorčič, Mateja Černič  

Tue, 12. Nov 2019 at 11:27

273 ogledov

70 let Belokranjskega muzejskega društva
Belokranjsko muzejsko društvo, najprej imenovano Muzejsko društvo, je bilo ustanovljeno 10. novembra 1949. Profesor Jože Dular je takrat okrog sebe zbral somišljenike s katerimi so sklicali ustanovni občni zbor z namenom, da spravijo v življenje Belokranjski muzej. Natanko 70 let pozneje so se člani in podporniki Belokranjskega muzejskega društva zbrali v počastitev obletnice delovanja društva ter moža, ki je muzejsko zgodbo začel. Vse od 1. maja 1951, ko je bil Belokranjski muzej ustanovljen, do danes se je med drušvom in muzejem stkala trdna vez, ki se ni nikoli pretrgala. Poslanstvo obeh se je in se še vedno idealno dopolnjuje v skrbi za belokranjsko dediščino in v ozaveščanju o njenem pomenu. Program praznovanja na podstrešju metliškega gradu je bil prepleten z zgodbami iz bogatega literarnega opusa prof. Jožeta Dularja, ki jih je interpretiral dramski igralec Aleš Valič ter glasbenimi točkami učencev Glasbene šole Črnomelj. Zbrane je pozdravila predsednica društva Anica Kopinič, povezovalka programa pa je bila Vesna Žist. Prireditev in dokumentarna razstava (arkadni hodnik prvega nadstropja metliškega gradu) so poklon zanesenjakom, ki so pred sedmimi desetletji postavili temelje za razvoj muzejske dejavnosti v Beli krajini, in vsem njihovim naslednikom za ohranjanje narodnih vrednot v dobrobit širše skupnosti. Foto: Leon Gregorčič
Teme
muzejske zbirke Belokranjski muzej

Prijatelji

Dežela Uskokov

NAJBOLJ OBISKANO

Kulturna zgodovina