Kulturna zgodovina
Časovno v to zbirko spadajo predmeti od srednjega veka do konca 19. stoletja, nekateri sodijo tudi v 20. stoletje. Vsebinsko so tako povezani, da jih ne moremo preprosto razmejiti z letnico. 
Belokranjski muzej Metlika

Ponedeljek, 15. maj 2017 ob 17:38

Odpri galerijo

Kulturnozgodovinska zbirka je po obsegu tretja najobsežnejša v Belokranjskem muzeju. V njej so najrazličnejši predmeti – od hladnega in strelnega orožja do pohištva, lekarniškega, gostilniškega in hišnega posodja, glasbil, uniform in pokrival, različnih napisnih tabel ter drobnih predmetov, kot so svetinjice, prstani, odlikovanja in ključi. Časovno v to zbirko spadajo predmeti od srednjega veka do konca 19. stoletja, nekateri sodijo tudi v 20. stoletje. Vsebinsko so tako povezani, da jih ne moremo preprosto razmejiti z letnico. 

Nekaj predmetov: 

VRČ S SREBRNIKI 
16. stoletje, Grabrovec
Inv. št.: 1760

Glinast vrč za vodo ali vino, okrašen z rjavimi črtami in ne glaziran, je bil najden pri izkopu za hišo na Grabrovcu. V njem so bili »shranjeni« srebrni bavarski pfenigi, kovani med letoma 1393 in 1505. 

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

GRB IVANA LENKOVIČA 
1537, Pobrežje
Inv. št.: 1758
 
Kamnita grbovna plošča je bila vzidana v Jandričkovem stolpu v gradu Pobrežje. Na grbu sta zmaj, simbol družine Lenkovič, in letnica 1557. Ivan Lenkovič je začel grad, ki je predstavljal pomembno protiturško utrdbo nad brodiščem čez Kolpo, zidati leta 1549. Utrjen je bil leta 1555, razširjen pa dve leti kasneje.    

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

CEHOVSKI PEČATNIK 
17. stoletje, Metlika
Inv. št.: 1806
 
V Metliki sta bila let 1569 ustanovljena ceha čevljarjev in mesarjev. Najstarejše ohranjene listine čevljarskega ceha segajo v leto 1587. V cehovski knjigi so ob koncu 16. in v 17. stoletju poleg nemških tudi slovenski zapisi. Metliški čevljarski ceh je kasneje združeval še mesarje, kovače, tkalce, ključavničarje, mizarje itd. Cehovski pečatnik je medeninast, pečatno polje je ob robu okrašeno z vencem, na sredini je škorenj, nad v polkrogu je napis »S : M : S : V : L«.    

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

SRBSKA (USKOŠKA) SABLJA 
18. stoletje, Dolenjci
Inv. št.: 1762
 
Pomembno vlogo so pri obrambi proti Turkom odigrali Uskoki, ki so se na področje Žumberka in v Belo krajino naseljevali v 16. stoletju. Čeprav Bela krajina nikoli ni bila vključena v Vojno krajino, so utrdbe na njenem ozemlju pripomogle k varovanju Kranjske pred Turki. Uskoška sablja iz jekla je ukrivljena, pri ročaju ima na obeh straneh vgraviran napis »Vincere aut mori«. 				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić
    

TOALETNA SKLEDICA S PODOBO NAPOLEONA 
začetek 19. stoletja, Griblje
Inv. št.: 1767
 
 
Predmeti s podobami Napoleona I. Bonaparta se pojavijo v Bele krajini ob francoski okupaciji v času Ilirski provinc med letoma 1809 in 1813. Zaradi uvedbe in izterjave višjih davkov Francozi med prebivalci niso bili priljubljeni.  V starem trgu in Črnomlju so se prebivalci resno uprlo novi oblasti, zato je morala priti na pomoč vojska iz Novega mesta. Toaletna skledica je narejena iz porcelana, v sredini pa kolorirana podoba cesarja Napoleona I.

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

PRAPOR POŽARNE BRAMBE METLIKA 
1875, Metlika
Inv. št.: Z 527
 
Leta 1969 je metliški graščak vitez Josip Savinšek ustanovil požarno brambo, šest let pozneje pa so metliški gasilci razvili društveni prapor. Izdelovalec ni znan, pokroviteljica ali »kumica« je bila Karolina plemenita Savinškova. Tkanina je močne rdeče barve, slika na platnu, ki je všita v sredino prapora, je poslikana z obeh strani: na eni je metliški grb, na drugi podoba sv. Florijana. Na vrhu prapora je medeninasta špica, lesen drog iz dveh delov pa povezuje kovinska matica. 

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

KROŽNIK 
Okoli leta 1880, Metlika
Inv. št.: Z 1343
 
Krožnik z veduto Ferrare je bil izdelan v Wedgwoodovi tovarni Etruria okoli leta 1880. To vrsto izdelkov so proizvajali že v večjih serijah, zato je ladijski porcelan našel svoje mesto tudi pri meščanih v manjših mestih. Krožnik je iz zapuščine metliškega trgovca Karla Govanca.  

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

LEKARNIŠKA VITRINA 
Druga polovica 19. stoletja, Metlika
Inv.št.: Z 2530
 
Lekarnar Franjo Wacha se je v Metliko priselil leta 1876. Deset let pozneje je na Mestnem trgu zgradil dvonadstropno hišo in v pritličju uredil novo lekarno. Na fasado hiše je dal vzidati relief sv. Trojice, po kateri se je lekarna imenovala »Lekarna k sv. Trojici«. Njegov sin Milan je z lekarništvom nadaljeval do nacionalizacije  po drugi svetovni vojni, ko je lekarno prodal. 

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

GRELNICA ZA POSTELJO 
okoli let 1900, Gradac
Inv. št.: 1750
 
Meščani so uporabljali grelnice pozimi za gretje postelj v neogrevanih spalnicah. Leseno konstrukcijo so položili na odkrito posteljo, namestili kovinsko grelnico z razžarjenim ogljem in za kratek čas vse skupaj prekrili z rjuho in odejo. Grelnica je narejena iz bakrene pločevine, pokrov je okrašen z graviranimi okraski in navrtan. Ročaj je železen. 

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

FOTOAPARAT 
začetek 20. stoletja, Metlika
Inv.št.: Z 761

Metliški trgovec Anton Mucha je imel za Metliko in okoliške kraje pomemben konjiček. S fotografskim aparatom je ustvaril zanimivo zbirko fotografij in negativov na steklu, ki pričajo o življenju Belokranjcev v času pred prvo svetovno vojno in po njej. Aparat na meh ima možnost menjave objektivov.

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

GOSTILNIŠKI CENIK 
okoli leta 1930, Metlika
Inv. št.: Z 2076
 
Leta 1885 je bilo v Metliki 26 gostiln, dvajset let pozneje pa še ena več. Mesto je imelo takrat okoli 1200 prebivalcev. Kmalu po koncu prve svetovne vojne, leta 1921, so v celotni Beli krajini našteli kar 138 gostiln. Gostilniški cenik na leseni plošči je iz Jutraževe (Mežnaršičeve)gostilne v Metliki. Iz njega izvemo, kaj so imeli v ponudbi.   

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

GODBENA UNIFORMA 
1939, Metlika
Inv. št.: 1582
 
Metliška mestna godba je nastala leta 1850 in brez omembe vrednih prekinitev deluje še danes. Godbeniki so nastopali ob svečanih ob svečanih dogodkih in praznikih, meščanom pa so zaigrali tudi za zabavo. Finančno jih je podpirala mestna uprava, del denarja za nakup glasbil in uniform pa so zaslužili z vstopninami na koncerte. Leta 1939 so kupili nove uniforme.    

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 5. Dec 2019 at 10:04

43 ogledov

En krompir, tri države

Wed, 4. Dec 2019 at 16:42

80 ogledov

Ta veseli dan kulture
Ta veseli dan kulture 2019 je za nami. Pestro celodnevno dogajanje se je prevesilo v prijeten večer in zaključek v družbi naših obiskovalcev. Na dan Prešernovega rojstva v vseh svojih enotah ponudimo brezplačen ogled razstav ter nabor zanimivih dogodkov. V Muzejski hiši Semič smo tako izvedli dve delavnici za otroke, kjer so se seznanili s posebnostmi belokranjskega okolja, flore in favne ter izvedeli, da imamo v reki Krupi edino jamsko školjko na svetu. Da bi na zanimiv in nevsiljiv način otroci to znanje tudi osvojili, o tem pa mimogrede ozavestili druge, so podobo školjke prenesli na papirnato vrečko ter ji dali svoj pečat. Naravo Bele krajine, zgodovino Semiča in vinogradništva pa so imeli priložnost podrobneje spoznati tudi ostali obiskovalci na dveh javnih vodstvih. V metliškem gradu smo pripravili delavnico za odrasle. Pod vodstvom Bernarde Kump iz Belokranjskega izročila smo se učili spletati mreže iz konopljine vrvi. Dela smo se lotile s posebnim, doma narejenim orodjem, ki je ravno takšno kot nekoč. O tem pričajo tudi muzejski predmeti iz naše zbirke iz leta 1953, s katerimi so ob Kolpi spletali ribiške mreže. Zanimiva in poučna delavnica je bila samo uvod v to spet obujeno veščino. Zahteva namreč nemalo truda, zato smo se poslovile z nedokončanimi izdelki a dobro zastavljenimi temelji. Po programu je nato sledilo še odprtje občasne razstave naslovljene En krompir, tri države, ki priča o okupacijskih mejah na Dolenjskem v letih 1941 - 1945. Zbrane sta pozdravila direktorica Belokranjskega muzeja Andreja Brancelj Bednaršek ter soavtor razstave dr. Božidar Flajšman, ki je obiskovalce tudi popeljal po razstavi. Razstava bo v Ganglovem razstavišču na ogled do 5. januarja 2020. Foto: Leon Gregorčič, Mateja Černič  

Tue, 12. Nov 2019 at 11:27

165 ogledov

70 let Belokranjskega muzejskega društva
Belokranjsko muzejsko društvo, najprej imenovano Muzejsko društvo, je bilo ustanovljeno 10. novembra 1949. Profesor Jože Dular je takrat okrog sebe zbral somišljenike s katerimi so sklicali ustanovni občni zbor z namenom, da spravijo v življenje Belokranjski muzej. Natanko 70 let pozneje so se člani in podporniki Belokranjskega muzejskega društva zbrali v počastitev obletnice delovanja društva ter moža, ki je muzejsko zgodbo začel. Vse od 1. maja 1951, ko je bil Belokranjski muzej ustanovljen, do danes se je med drušvom in muzejem stkala trdna vez, ki se ni nikoli pretrgala. Poslanstvo obeh se je in se še vedno idealno dopolnjuje v skrbi za belokranjsko dediščino in v ozaveščanju o njenem pomenu. Program praznovanja na podstrešju metliškega gradu je bil prepleten z zgodbami iz bogatega literarnega opusa prof. Jožeta Dularja, ki jih je interpretiral dramski igralec Aleš Valič ter glasbenimi točkami učencev Glasbene šole Črnomelj. Zbrane je pozdravila predsednica društva Anica Kopinič, povezovalka programa pa je bila Vesna Žist. Prireditev in dokumentarna razstava (arkadni hodnik prvega nadstropja metliškega gradu) so poklon zanesenjakom, ki so pred sedmimi desetletji postavili temelje za razvoj muzejske dejavnosti v Beli krajini, in vsem njihovim naslednikom za ohranjanje narodnih vrednot v dobrobit širše skupnosti. Foto: Leon Gregorčič

Mon, 11. Nov 2019 at 14:24

78 ogledov

Razstava ob 25-letnici KUD Artoteka Bela krajina
Ganglovo razstavišče od 5. novembra 2019 gosti razstavo, s katero kulturno umetniško društvo Artoteka Bela krajina obeležuje 25-letnico delovanja. Razstavo sta odprla metliški župan Darko Zevnik in direktorica Belokranjskega muzeja Andreja Brancelj Bednaršek, slavnostni govornik, ki je sodeloval tudi pri izboru del za razstavo, je bil doktor umetnostne zgodovine Miklavž Komelj,  violinist Bojan Ristič in klaviaturist Gregor Zagorc pa sta likovno umetnost obogatila še z glasbeno. Foto: Dolenjski list (Mirjam Bezek Jakše)

Mon, 11. Nov 2019 at 13:36

114 ogledov

Otvoritev Muzejske hiše Semič
Po skoraj dveh letih prenove je 24. oktobra 2019 svoja vrata zopet odprla Muzejska hiša Semič.  V stavbo, v kateri so zbirke Belokranjskega muzeja že domovale, so se v posodobljeni podobi vrnile zbirka, ki priča o življenju ljudi v Semiču in okolici vse od prazgodovine do druge svetovne vojne - Semič v dvajsetih slikah, vinogradniška zbirka, ki je postala del sodobnega degustacijskega prostora ter zbirka, ki priča o geološki preteklosti in biotski raznovrstnosti pokrajine. Ravno slednji, naslovljeni Center narave Bele krajine, je posvečeno največ pozornosti in prostora, vsebine pa so predstavljene interaktivno in izobraževalno, prilagojeno ranljivim skupinam ter upoštevajoč sodobne muzejske standarde. Obnova je potekala v sklopu projekta MISTERION − Doživetje skrivnosti voda, ki se izvaja po Programu sodelovanja Interreg V−A Slovenija−Hrvaška 2014−2020, zato bodo vsebine Muzejske hiše Semič do konca leta na ogled brezplačno. Foto: Branko Babič

Sat, 9. Nov 2019 at 12:16

107 ogledov

Zbirka predmetov metliške požarne brambe
Leto 2019 v Metliki zaznamuje 150. obletnica ustanovitve požarne brambe. Belokranjski muzej se v praznovanje vključuje s postavitvijo nove stalne razstave, ki jo posvečamo snovalcem organiziranega prostovoljnega gasilstva na Slovenskem.  Dolgo časa smo se v muzeju ubadali z mislijo, da bi morali ob priliki delček pozornosti nameniti tudi zadnjemu metliškemu graščaku, vitezu dr. Josipu Savinšku, saj ga povezujemo z ustanovitvijo požarne brambe v njegovem rodnem mestu. Belokranjski muzej hrani mnoge zanimive predmete, fotografije in arhivsko gradivo iz začetnih let delovanja metliških gasilcev. Predmetov, katerih lastnik je bil Josip Savinšek, pa je žal le nekaj, saj je graščak, preden je leta 1899 za vedno odšel iz Metlike, prodal vse svoje premoženje. Idejo, da predstavitev viteza Savinška povežemo z gasilstvom, se nam je zdelo najbolje uresničiti z ambientalno postavitvijo rekonstruirane Savinškove delovne sobe, ki smo jo opremili z restavriranimi originalnimi kosi pohištva iz sredine 19. stoletja. Čeprav zbirka predmetov metliške požarne brambe, ki jih hrani Belokranjski muzej, ni zelo obsežna, pa je gotovo dovolj povedna in dragocena kot del nacionalne kulturne dediščine. Metliški graščak dr. Josip Savinšek (Metlika, 10. november 1831 - Gradec, 20. februar 1910) okoli 1870 Požarno brambo v Metliki je 18. septembra 1869 ustanovil domači graščak vitez dr. Josip Savinšek. Sestavljalo jo je 27 meščanov oziroma njihovih sinov, od katerih pa je moral biti vsak star vsaj šestnajst let.  Fototeka Belokranjskega muzeja Metlika Grb rodbine Savinschegg iz »Adelsakt von Pipitz, Josef, 12. 12. 1856«hrani Österreichisches Staatsarchiv Dunaj  Foto: Miha Šimac Originalna kamnita plošča z grbom viteza Savinškapo 1871inv. št.: Z 7419 Foto: Branko Babič Karolina Savinšek z otrokoma Gustavom in Ido okoli 1870 Fototeka Belokranjskega muzeja Železna skrinjazačetek 19. stoletjainv. št.: Z 1611 Železna skrinja ali blagajna, je bila last zadnjega metliškega graščaka viteza Josipa Savinška. Namenjena je bila shranjevanju pomembnejših dokumentov, dragocenosti in tudi denarja. Leta 1899, ko je vitez Josip Savinšek prodal grad s posestvom Ljudski posojilnici v Ljubljani, je pred odhodom razprodajal tudi  grajski inventar. Vpisano skrinjo je kupil Franc Kremesec, kovač v Metliki, in jo čez dobrega pol stoletja, 7. novembra 1950, poklonil Muzejskemu društvu v Metliki za nastajajoči Belokranjski muzej. Foto: Branko Babič ARHIVSKI PREDMETI Nadpoveljnik metliških gasilcev Leopold Ganglokoli 1900 Poveljniki metliških gasilcev so se pogosto menjali, ker jim v društvu ni uspelo narediti reda in vzpostaviti discipline. Člani so bili vse bolj samovoljni: niso prihajali k vajam, niti na seje, zborovanja in "k računom". Zato se je župan obrnil na občinskega tajnika Leopolda Gangla, moža velikih gospodarskih in organizatorskih spodobnosti, ki je avgusta 1886 prevzel društvo s činom nadpoveljnika. Fototeka Belokranjskega muzeja Metlika Rokopis: Pravila prostovoljne požarne brambe v Metliki25. julij 1873 inv. št.: Z 7156 V rokopisnih pravilih požarne brambe v Metliki iz leta 1873, ki jih je odobrila deželna vlada, so med drugim razloženi namen društva, sprejemni pogoji članov, njihove pravice in dolžnosti, možnosti izstopa in izključitve. Delovni člani so se delili v štiri oddelke: v plezalce, brizgalničarje, vodonosce in varuhe. Foto: Branko Babič Knjižica: Pravila in službeni red prostovoljne požarne brambe v Metliki1879inv. št.: Z 7157 V skoraj desetihletih delovanja metliške požarne brambe se je pokazala potreba, da se v društvenih pravilih to in ono spremeni in dopolni. Zato so sestavili nova Pravila in službeni  red prostovoljne požarne brambe v Metliki in ju dali natisniti v Krajčevi tiskarni v Novem mestu. Veljati sta začela na florjanovo 1879.  Foto: Branko Babič Knjižica: Društvo prostovoljne požarne brambe v Metliki, Oddelek Mrtvaška blagajna 1879inv. št.: Z 7158 Na rednem občnem zboru 4. maja 1879 so gasilci razpravljali predvsem o ustanovitvi Mrtvaške blagajne. Ta naj bi v okviru požarne brambe bila nekak pogrebni odsek, ki bi za člane opravljal iste pogrebne storitve kot jih je že do tedaj za druge Metličane Bratovščina rešnjega telesa. V slovenskem in nemškem jeziku so dali natisniti knjižico, v kateri so bile pojsnjene vse dolžnosti Mrtvaške blagajne ob smrti gasilca ali njegovih družinskih članov. Foto: Branko Babič Rokopis: Ivan Drobnič, Kronika gasilskega društva v Metliki1964inv. št.: Z 7410 Ivan Drobnič, vodja zemljiške knjige v Metliki, je leta 1945 na dvorišču za mestno hišo med odvrženim papirjem in dokumenti našel nekaj zapisnikov, ki so se nanašali na metliško gasilstvo. To ga je spodbudilo, da je začel zbirati gasilsko dokumentacijo in pisati kroniko metliške požarne brambe. Delo, ki zajema čas od leta 1869 do leta 1945, je končal marca 1964 in ga poklonil Belokranjskemu muzeju. Rokopis je opremljen z risbami avtorja in obsega 404 oštevilčene strani. Vezan je v karton in platno. Foto: Branko Babič Vabilo na ples: Plesni venček1907inv. št.: Z 7408 Foto: Branko Babič
Teme
muzejske zbirke Belokranjski muzej

Zadnji komentarji

Prijatelji

Dežela Uskokov

NAJBOLJ OBISKANO

Kulturna zgodovina