Metlika / Galerija Kambič Metlika
V Galeriji Kambič je na ogled Spominska zbirka akademika prof. dr. Vinka Kambiča in Vilme Bukovec Kambič ter občasne razstave. Vabljeni!
Belokranjski muzej Metlika

Ponedeljek, 15. maj 2017 ob 17:25

Odpri galerijo

Galerija Kambič Metlika 
Cesta bratstva in enotnosti 51, 8330 Metlika
Telefon: +386 (0)7 305 83 32

Spominska zbirka akademika prof. dr. Vinka Kambiča in Vilme Bukovec Kambič

Vinko KAMBIČ
zdravnik otorinolaringolog

Vinko Kambič je bil rojen 7. aprila 1920 v Metliki. Po končani gimnaziji se je leta 1939 vpisal na Medicinsko fakulteto v Ljubljani. Med 2. svetovno vojno je študij prekinil in sodeloval v narodnoosvobodilnem boju. Za doktorja splošne medicine je promoviral v Zagrebu leta 1947. Otorinolaringologijo je specializiral v Ljubljani in Zagrebu ter leta 1956 v Beogradu opravil specialistični izpit. Doktorat znanosti z naslovom Vpliv testosterona na laringalno sluznico je zagovarjal leta 1968 na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Izpopolnjeval se je v Toulousu, Kölnu, Chicagu, Bordeauxu, Essnu, Londonu, Glasgowu, Milanu in Padovi. Do 1957 je delal v Jugoslovanski ljudski armadi, nato na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, kjer je bil v letih 1969–87 direktor. Istočasno je bil tudi predstojnik Katedre za otorinolaringologijo Medicinske fakultete v Ljubljani; tu je bil 1979–81 dekan. Leta 1985 je postal dopisni, 1989 pa redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Umrl je 24. novembra 2001 v Ljubljani, pokopan pa je v Metliki.

V strokovnem in raziskovalnem delu se je posvetil predvsem laringologiji. Na kliniki je uvedel nove diagnostične in terapevtske metode. Prvi v Jugoslaviji, pa tudi med prvimi v svetu, je razvil laringomikroskopijo; njegova razdelitev hiperplastičnih sprememb sluznice grla je mednarodno priznana in ga uvršča med najzaslužnejše za razvoj ohranitvene kirurgije grla. Napisal je več kot 200 znanstvenih in strokovnih razprav in prvi slovenski učbenik Otorinolaringologija za študente medicine, stomatologije in splošne zdravnike (prva izdaja 1975, druga 1984), ki je še danes temeljni učbenik za študente. Prejel je Kidričevo nagrado (1978), Zoisovo nagrado za življenjsko delo (2000), bil pa je tudi nosilec številnih visokih državnih odlikovanj.

Vilma BUKOVEC KAMBIČ
operna pevka

Vilma Bukovec je bila rojena 27. februarja 1920 v Trebnjem na Dolenjskem. Maturirala je na novomeški gimnaziji in se vpisala na Pravno fakulteto v Ljubljani, hkrati pa na Glasbeni konservatorij in študirala petje pri J. Foedransperg. Na enem izmed predvojnih pevskih tekmovanj, ki jih je organizirala ljubljanska Opera, je zasedla prvo mesto. V letih 1942–43 je bila internirana v Italijo. Študij solopetja je nadaljevala po vrnitvi iz internacije pri prof. A. Darianu in bila na začetku leta 1944 angažirana v zbor ljubljanske Opere. Že po dveh mesecih je debitirala kot solistka z vlogo Siebla v Gounodovem Faustu. Njena prva glavna vloga je bila Marinka v Prodani nevesti B. Smetane, s katero se je po štiridesetih letih aktivnega petja 1982 tudi poslovila z odra ljubljanske Opere in baleta SNG, kjer je bila vrsto let prva pevka ansambla.

Prepela je malodane ves železni operni sopranski repertoar, od najbolj lirskih, kot je Manon v istoimenski Massenetovi operi, do izrazito dramskih vlog, kakršna je Tosca v istoimenski Puccinijevi operi. Največje uspehe pa je doma in v tujini dosegla z vlogami Čo-čo-san, Margarete, Kerubina, Mimi, Marinke, Jenufe, Thais, Salome. Ves povojni čas je bila ena glavnih sopranistk takrat še številčnega solističnega pevskega ansambla Opere in baleta SNG v Ljubljani in je sodelovala pri krstu večine slovenskih opernih del. Hkrati je pela tudi na vseh gostovanjih ljubljanske opere v tujini. Kot solistka je bila redna gostja številnih odrov v Belgiji, Bolgariji, Češkoslovaški, Egiptu, Franciji, na Kitajskem, Poljskem, v Romuniji, Sovjetski zvezi, Španiji. Njen glas je ohranjen v različnih arhivih in na nekaterih ploščah. Za svoje delo je prejela številne nagrade in priznanja doma in v tujini, med drugimi Prešernovo nagrado za naslovno vlogo Manon v istoimenski Massenetovi operi (1957) in Prešernovo nagrado za življenjsko delo na področju opernega pevskega poustvarjanja (1982). Umrla je 6. decembra 2016 v Ljubljani, pokopana je v Metliki.

Donacija umetniških del in kulturnozgodovinskih predmetov

Čeprav je bil akademik Kambič do konca življenja v celoti predan medicini, je pičlo odmerjen prosti čas posvetil umetnosti, predvsem ga je navduševala likovna umetnost. Bil je velik poznavalec, ljubitelj in zbiratelj slovenskih slikarjev, zlasti impresionistov ter Kosa, Kregarja, Pavlovca, Perka, Pogačnika in v zadnjih letih še prav posebej Mušiča in Bernika. Desetletja je z največjo vnemo, ljubeznijo in odrekanjem dopolnjeval svojo zbirko umetnin, ki niso mogle biti skrbneje varovane ali obnovljene kot v njegovih rokah. V prepoznavni umetniški zbirki nacionalnega pomena je s prefinjenim občutkom za lepoto zaokrožil prerez skozi vrhunske stvaritve slovenske upodabljajoče umetnosti, od slik in kipov iz obdobja baroka, preko izjemne in bogate zbirke slik na steklo, skrinj, ur, stilnega pohištva do dediščine slovenskih umetnikov.

V donaciji akademika prof. dr. Vinka Kambiča in njegove soproge Vilme Bukovec Kambič, ki je razstavljena v prvem nadstropju Galerije Kambič, so dela različnih avtorjev: od generacije naših realistov in impresionistov do zdaj živečih umetnikov.

Posebno mesto zagotovo pripada prominentni osebnosti impresionizma Rihardu Jakopiču in na drugi strani kar dvanajstim delom enega najbolj uspešnih slikarjev Zorana Mušiča. Tu je še delo Božidarja Jakca in Maksima Gasparija ter po tri dela Franceta Pavlovca in Staneta Kregarja. Z dvema slikama nostalgično čustvenega opevanja lepot naše krajine je prisoten Lojze Perko. S sedmimi deli je predstavljen akademik Janez Bernik, gotovo eden vodilnih iz generacije, šolane že na ljubljanski akademiji. Na ogled sta še deli našega vodilnega kolorista Andreja Jemca, delo Marijana Tršarja, štiri akrili Jožeta Ciuhe in še vrsta drugih umetnin različnih avtorjev, tudi kiparjev Draga Tršarja in Stojana Batiča.

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 15. Oct 2019 at 15:50

17 ogledov

Zbirka negativov na steklu fotografa Antona Muche
Med letoma 1960 in 1967 je Marica Mucha Belokranjskemu muzeju poklonila fotografsko in drugo zapuščino pokojnega moža, metliškega trgovca in fotografa Antona Muche. Med osebnimi predmeti, razglednicami, fotografijami na kartonih in fotografsko opremo izstopa zbirka 263 negativov na steklenih ploščah.  Na treh različnih dimenzijah stekel so upodobljeni belokranjski kraji, dogodki, člani društev ter portreti posameznikov in družin s konca 19. in začetka 20. stoletja. OSEBNI PREDMETI Fotografija v okviruPortret Antona Muche, 1906inv. št.: Z 6901 Fotografska kamera Wanaus, serijska št. 2506izdelovalec: Josef Wanaus & Co / Kunsttischlerei, Dunaj, okoli leta 1895inv. št.: Z 6892 Objektiv "Portrait Objectiv N°3", serijska št. 30188izdelovalec: Rodenstock, Műnchen, okoli leta 1895inv. št.: Z 6893 Fotografska kaseta za steklene plošče, serijska št. 2506 (1/2)izdelovalec: Josef Wanaus & Co / Kunsttischlerei, Dunaj, okoli leta 1895inv. št.: Z 6895 Etui za fotografije"Anton Mucha, fotograf v Metliki"inv. št.: Z 6904 Foto: Branko Babič

Tue, 15. Oct 2019 at 14:59

25 ogledov

Metliška godba na pihala
Narodnostno in družabno življenje Belokranjk in Belokranjcev je v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja zelo razgibala ustanovitev godbenih društev, narodnih čitalnic in požarnih bramb, igralskih družin, tamburaških zborov, folklornih skupin, telovadnih ter izobraževalnih društev. Med vsemi se je prva organizirala Mestna godba Metlika, ki je tudi ena najstarejših na Slovenskem. Njeno nepretrgano delovanje je bilo Belokranjskemu muzeju dovolj velik razlog za pripravo razstave in kataloga. Glasbila, uniforme, priznanja in plakati so del zanimive kulturne dediščine, ki jo dopolnjuje bogato pisno in slikovno gradivo.  INŠTRUMENTI Klarinet »B«Izdelovalec: Stowasser Graz1927Inv. št. Z 1460 Trobenta »F«Izdelovalec: A. Stowasser & Sahn K.k.a.p. Instr. Fabrik in Graz1892Inv. št. Z 1462 Trobenta »F«   Izdelovalec: M. Stanzl KlagenfurtInv. št. Z 1464 Krilni rog »B«   Izdelovalec: A. Stowasser K.k.a.pr. Instrumenten Fabrik GrazInv. št. Z 1465 Rog v »F«Izdelovalec: A. Stowasser K.k.a.p. Instrumt. Fabrik GrazInv. št. Z 1468 Bas krilovkaIzdelovalec: neznan1894Inv. št. Z 1470 Heligon »ES«Izdelovalec: neznanInv. št. Z 1472 BobenIzdelovalec: neznanInv. št. Z 1820 KlarinetIzdelovalec: LignatoneInv. št. Z 2676 FlavtaIzdelovalec: J. Zazwon, KladnoInv. št. Z 2677 Bariton                            Izdelovalec: Ljudevit Horn proizvod. glazbala ApatinInv. št. Z 2678 Trobenta                               Izdelovalec: Lignatone1930Inv. št. Z 2679 Pozavna na poteg                       Izdelovalec: LignatoneAkc. št. 13/2004 RogIzdelovalec: Josip Lidl, BrnoZasebna last TrobentaIzdelovalec: Franjo Schneider, proizvod glazbala, ZagrebZasebna last PiccoloIzdelovalec: G Bardelli, TriesteZasebna last Foto: Branko Babić UNIFORME Uniforma Mestne godbe Metlika (bluza)               Izdelovalec: Franc Golob1890Inv. št. Z 1452 Uniforma Mestne godbe Metlika (bluza, hlače, srajca, kapa, kravata)   Izdelovalec: neznan1939Inv. št. Z 1454 a, b, c, d, e Foto: Branko Babić PLAKATI KONCERTMetlika, 22. 4. 1951, KUD Engelbert Gangl – Godbena sekcijaInv. št. PL 263 KONCERTMetlika, 28. 11. 1957, Prosvetno društvo Janez Marentič – Orkester mestne godbeInv. št. PL 265 KONCERT veselih melodijMetlika, 27. 9. 1959, Mestna godba v MetlikiInv. št. PL 267 Foto: Branko Babić

Tue, 15. Oct 2019 at 14:12

18 ogledov

Donacija Kambič
Belokranjski muzej je leta 2003 s hvaležnostjo in hkrati z veliko odgovornostjo prevzel donacijo akademika profesorja dr. Vinka Kambiča in njegove soproge Vilme Bukovec Kambič. Zbirko sestavljajo umetniška dela in kulturnozgodovinski predmeti: slike in kipi iz obdobja baroka, slike na steklo, pohištvo, ure, svetila in umetnoobrtni predmeti. Številna so dela različnih slovenskih umetnikov od generacije realistov in impresionistov do zdaj živečih umetnikov. Posebno mesto v zbirki pripada dvanajstim delom enega najbolj uspešnih slikarjev – Zorana Mušiča.  RIHARD JAKOPIČ: KRIŽANKEOlje/platno; 93,5 x 76 cmSig. in dat.: niInv. št.: 369 Prominentna osebnost slovenskega impresionizma Rihard Jakopič je bil rojen leta 1869 v Ljubljani. Njegov dobro znani motiv ljubljanskih Križank se v zbirki dostojno predstavlja s svojo  barvno razživetostjo.  Foto: Branko Babić ZORAN MUŠIČ: SVETI MARKO1960Olje/platno; 46 x 65 cmSign. in dat.: d. sp.: Music 60Inv. št.: 378 Odlični slikar, risar in grafik Zoran Mušič je prehodil zahtevno pot od razvoja od postimpresionistične ekspresivnosti in nostalgičnih krajin do metaforične abstrakcije. Mušičevo slikarstvo je skrajno pretanjeno. kar se kaže še posebej v mehko toniranih arhitekturnih spomenikih Benetk.  Foto: Branko Babić STOJAN BATIČ: PORTRET VILME BUKOVECBron; 43 x 46 x 27 cmSign. in dat.: niInv. št.: 407 V primerjavi s slikarskim fondom zbirke je njen kiparski del skromnejši, a kljub temu zanimiv. Sega od baročno obarvanih soh svetnikov do sodobnih kiparskih realizacij, med katere sodi tudi Portret Vilme Bukovec kiparja Stojana Batiča, sicer avtorja številnih javnih spomenikov v Sloveniji.  Foto: Branko Babić FRANC ZUPET - KRIŠTOF: PORTRET AKADEMIKA VINKA KAMBIČA1980Olje/platno; 80 x 60 cmSign. in dat. l. sp. : Krištof 80Inv. št.: 405 Slikar Franc Zupet - Krištof, rojen leta 1939, je portretiral mnoge znane osebe, med njimi tudi operno pevko Vilmo bukovec in njenega moža akademika Kambiča. Njegovo podobnost si je dovolil loviti v ekspresivno intenzivni barvni skali in skicoznem osebnem rokopisu.  Foto: Branko Babić

Tue, 15. Oct 2019 at 13:56

19 ogledov

Naravoslovje
Zbirka je sicer skromna, a vendar povedna. V njej je nekaj rudnin (železova ruda, boksit), premog iz danes zaprtega Rudnika rjavega premoga v Kanižarici pri Črnomlju in kamenine (lapor, dolomitski in drugi belokranjski apnenci). Primerek človeške ribice kaže na podzemni svet, ki je poleg steljnikov z brezami, vinskih goric in najtoplejše slovenske reke Kolpe ena od značilnosti Bele krajine. ČLOVEŠKA RIBICA ALI MOČERIL(Proteus anguinus)Inv. št.: N 35 Leta 1972 so v muzej prinesli človeško ribico, ki je skupaj s še devetimi prišla na dan iz majhnega studenca ob Krupi. Še bolj zanimivo odkritje pa je bilo leta 1986, ko so našli črnega močerila, ki živi le v podzemlju v ožji okolici Črnomlja.  Foto: Branko Babić

Mon, 14. Oct 2019 at 14:46

24 ogledov

Diapozitivi
Nekaj diapozitivov na temo pustovanja v Beli krajini: Metlika - pustovanje  19653,5 x 4 cmInv. št.: E53 Foto: Jože Dular Metlika - pustovanje - gadji princ 19653,5 x 4 cmInv. št.: E55 Foto: Jože Dular 1965Metlika - pustovanje - družina leta 1950 3,5 x 4 cmInv. št.: E57 Foto: Jože Dular 1965Metlika - pustovanje - velikan in pritlikavec 3,5 x 4 cmInv. št.: E59 Foto: Jože Dular 1965Metlika - pustovanje - Turki na konjih 3,5 x 4 cmInv. št.: E62 Foto: Jože Dular 1965Metlika - pustovanje - srednjeveška Metlika 3,5 x 4 cmInv. št.: E68 Foto: Jože Dular 1965Metlika - pustovanje - mestni brambovci  3,5 x 4 cmInv. št.: E72 Foto: Jože Dular 1965Metlika - pustovanje - Turki napadajo Metliko 3,5 x 4 cmInv. št.: E73 Foto: Jože Dular 1966Metlika - pustovanje - gadja muzika pred pričetkom parade  3,5 x 4 cmInv. št.: E128 Foto: Jože Dular 1966Metlika - pustovanje - gradnja ladje Santa Marija na Grabrijanovi pristavi 3,5 x 4 cmInv. št.: E129 Foto: Jože Dular 1966Metlika - pustovanje - Pralni servis  3,5 x 4 cmInv. št.: E132 Foto: Jože Dular 1966Metlika - pustovanje - poštna kočija (pod Martinovo cerkvijo)  3,5 x 4 cmInv. št.: E135 Foto: Jože Dular 1966Metlika - pustovanje - belokranjska vigred  3,5 x 4 cmInv. št.: E138 Foto: Jože Dular 1966Metlika - pustovanje - zamorke v Metliki  3,5 x 4 cmInv. št.: E141 Foto: Jože Dular 1966Metlika - pustovanje - Indijanci v sprevodu 3,5 x 4 cmInv. št.: E143 Foto: Jože Dular 1966Metlika - pustovanje - Ladja Nina pluje skozi Metliko3,5 x 4 cmInv. št.: E144 Foto: Jože Dular 1966Metlika - pustovanje - gadje uvajajo sodobno mehanizacijo 3,5 x 4 cmInv. št.: E147 Foto: Jože Dular 1966Metlika - pustovanje - Kulturo bodo obglavili 3,5 x 4 cmInv. št.: E153 Foto: Jože Dular 1966Metlika - pustovanje - gadji princ3,5 x 4 cmInv. št.: E154 Foto: Jože Dular 1966Metlika - pustovanje - spomenik taščam (zmaj)3,5 x 4 cmInv. št.: E157 Foto: Jože Dular 1966Metlika - pustovanje - gledalci 3,5 x 4 cmInv. št.: E161 Foto: Jože Dular 1967Metlika - pustovanje - inženirji trasirajo progo 3,5 x 4 cmInv. št.: E194 Foto: Jože Dular 1967Metlika - pustovanje - vlak3,5 x 4 cmInv. št.: E196 Foto: Jože Dular 1973Bušinja vas - pustovanje3,5 x 4 cmInv. št.: E259 1973Bušinja vas - pustovanje3,5 x 4 cmInv. št.: E260 1973Bušinja vas - pustovanje3,5 x 4 cmInv. št.: E265 1976Gradac - pustovanje3,5 x 4 cmInv. št.: E366 Foto: Andrej Dular 1976Gradac - pustovanje3,5 x 4 cmInv. št.: E368 Foto: Andrej Dular 1976Gradac - pustovanje3,5 x 4 cmInv. št.: E375 Foto: Andrej Dular 1976Gradac - pustovanje3,5 x 4 cmInv. št.: E376 Foto: Andrej Dular

Mon, 14. Oct 2019 at 14:40

20 ogledov

Tehnika
V tehniško zbirko Belokranjskega muzeja smo najprej uvrstili zbirko 52 radijskih aparatov, ki jih je ustanovi poklonil belokranjski rojak Anton Stipanič. Kasneje smo v zbirko dodajali različne mehanske, električne in elektronske naprave. Vsaka zase predstavlja delček tehniške zgodovine, ki vpliva na vsakdanje življenje ljudi. Število predmetov v zbirki se bo v prihodnje gotovo hitro povečalo.  RADIO LOEWE1926Inv. št.: 2823 Radio Loewe, izdelan v Nemčiji, opremljen z elektronko 3NF, ki je imela vgrajene kondenzatorje in upore, je deloval na srednjem valovnem območju. Ni imel zvočnikov, zato so  radijski program poslušali s pomočjo slušalk. Na slovenskem je prva radijska postaja začela oddajati leta 1928.  Foto: Branko Babić PISALNI STROJ TRIUMPH STANDARD 12okoli leta 1930, MetlikaInv. št.: 1742 Prve pisalne stroje so začeli serijsko izdelovati v ZDA leta 1873. Z njihovo uvedbo v urade in podjetja se je pojavil nov poklic - strojepiska. Ob koncu 20. stoletja so pisalne stroje zamenjali računalniki. V nemški tovarni Triumph v Hamburgu so stroje izdelovali do leta 1997. Pisalni stroj, ki so ga uporabljali v Kmetijski zadrugi v Metliki do konca šestdesetih let 20. stoletja, ima slovensko tipkovnico.  Foto: Branko Babić RADIO SAVICA 651956inv. št.: 2824 Leta 1951 je podjetje Iskra začelo izdelovati radijske aparate. Različnim modelom so dajali izključno slovenska imena: Savica, Vesna, Portorož, Triglav, Kras, Soča, Bled itd. Sestavljali so jih v obratih v Kranju in Ljubljani, sestavne dele zanje pa so izdelovali tudi v drugih Iskrinih obratih po Sloveniji, med drugim tudi v belokranjskem Semiču, kjer nastanek tovarne sega v čas izdelave prvih lastnih radijskih sprejemnikov.  Foto: Branko Babić
Teme
Stalne razstave Belokranjski muzej

Zadnji komentarji

Prijatelji

Dežela Uskokov

NAJBOLJ OBISKANO

Metlika / Galerija Kambič Metlika