Naša prihodnost

OddajDušan Mirić, dne 2014-03-02 ob 16:10:08

Kje si hiša mila,

Kjer me mati je povila?

Kaj ste s travnikom storili,

Kjer otroci smo shodili?

 

Češnja,vsa bogata,rdeča,

Hruška,jablana,pa nešplja bodeča?

Ničesar ni več,z asfaltom ste vse zalili,

Kot bi mladost in spomin mi ubili.

 

Blok se pne v nebo,

Tam,kjer nekoč bilo je lepo,

Trave in rože so cvetele,

Pa smeh se je čul in ptice so pele…

 

Zatišan stojim in solzo otrem,

Zmajem z glavo,ko se v Nebo ozrem

In vzdih se mi iz prsi izvije:

Norci,nikar,vse nas kot zalego pobije!

profileimage
Všeč mi je
2
Komentarji
4
Ana Kos
0
Mar 02, 2014
Meni se zdi grozno, kadar pozidajo rodovitno zemljo ......
#4
azra
0
Mar 02, 2014
Res je Dušan.
#3
Dušan Mirić
0
Mar 02, 2014
Ne Dajana,Meni se zdi,da smo vse preveč nasilni do Zemlje.Kot vrsta,ne ti in jaz in še mnogi-toliko prostora smo si vzeli,pa toliko vsega smo uničili...Preveč se spreminja,po moje.
#2
Dajana Babič
1
Mar 02, 2014
Pač... vse se nenehno spreminja. :)
#1
Dušan  Mirić
Dušan Mirić
Objavil/a 2014-03-02 16:10:08 (Mar 02, 2014)
Starejša objava Novejša objava
ZADNJE OBJAVE
Oj,oj,pozabu!
Danes in nikdar več
O Bledu z očmi bivšega občana
Prvi maj med narcisami
Javna dela
Krv ti crvenu…
ZADNJI KOMENTARJI
IŠČI PO ARHIVU
februar 2020
PTSČPSN
12
3456789
10111213141516
17181920212223
242526272829
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj