Zgodba o ne/poslušanju: Kovačeva kobila je zmeraj bosa?

OddajAna Kos, dne 2016-04-08 ob 07:32:50

Srečam eno znanko, ustaviva se, saj se že dolgo nisva videli. Videti je žalostna. Pa jo povprašam o tem, kako živi. Pripoveduje o svojem delu, predvsem pa potoži o tem, kako ji je težko, pa ne toliko zaradi otrok kot zaradi moža. Ta ji sploh ne prisluhne, sploh ne razume, kako ona doživlja nekatere njegove navade, ki pravzaprav res rušijo njun odnos. Terapevt, pri katerem sta bila, je naročil, da naj on opusti to svojo razvado, že zaradi žene, ki jo to tako boli, naj to stori. Toda ne. On je naredil le toliko, da ni hotel več k terapevtu.

"Kadar je zelo hudo, včasih pokličem kar na telefon v stiski," pravi.

Pomislim ... in rečem: "Pa saj tvoj mož se vendar ukvarja s svetovanjem v odnosih ... Posluša ljudi, da bi jim pomagal ... Tebe pa ne sliši."

Žalostno vzdihne. "Ja. Me ne sliši."

Še nekaj besed in že hitiva vsaka na svojo stran.

Je že en tak dan, da srečujem znane ljudi, pomislim, ko malo zatem srečam drugo znanko.

Še misel: "Njen mož je svetovalec na telefonu v stiski! Kdo ve, če kdaj moja prejšnja sogovornica v svoji stiski govori prav z njim."

Tudi midve se ustaviva in si poveva par stvari, o družinah, otrocih ...

Še pod vtisom pogovora s prejšnjo sogovornico sem zdaj prav pretresena, ko mi sedanja sogovornica omeni, kako se čuti samo.

Kako je mož ne posluša, kje šele razume.

"Gre poslušat druge ..." Ja, na telefon v stiski gre. Vem. Morda so tisti ljudje tam bolj v stiski kot njegova žena, grenko pomislim. Težko mi je, ko čutim globoko žalost te gospe.

"Še se morava srečati ... tako mi dobro dene," reče, ko se poslavljava. Morda ji je malo lažje zdaj, ko mi je povedala, kako se počuti. Ampak čutim, kako včasih počasi umira upanje. Po mnogih izkušnjah neslišanosti se človek zapre vase ... ali pa najde čisto druge zaupnike ... če zakonec zaupnik noče ali ne zna biti.

Lažje je razumeti, da v odnosih med zakonci ni globokega zaupanja, če gre pač za "navadne" ljudi, za navadne moške ... take, ki pač itak nimajo pojma o globinah duše. Toda ne. Moška obeh mojih sogovornic se veliko ukvarjata prav s poslušanjem - drugih.

A ne bi bilo dobro, če bi poslušanje, tisto z empatijo, trenirala kar doma, pomislim.

Ali pa je potrebno hoditi drugam ... ker je "sosedov kruh" boljši? Ali gre za občutek, da delam nekaj dobrega, da sem pomemben, pomembna, da me drugi potrebujejo? Doma seveda lahko počakajo. Pa žena itak vedno jamra. Itak vedno samo teži. Pa kdo bi jo razumel. Tista njena "čreva". Ko ni ne konca ne kraja.

Potem pa taiste žene kličejo na telefon v stiski, hodijo na terapije ...? Tam se najde moder svetovalec, oh in sploh ... razumevajoč, tak, da se ti srce topi ob njegovih besedah ...?

Ko grem naprej, imam polno glavo takih in podobnih misli. Pa se spomnim še na eno gospo. Katere mož je šel kasneje, dodatno študirat neko vejo psihoterapije. In vendar vem, da se tudi ta žena mnogokrat ne čuti slišana, kje šele razumljena od svojega moža.

Enkrat mi je povedala, da je svojemu možu rekla: "Zdajle me jemlji kot osebo, ki je prišla na terapijo. Ne bodi moj moj mož, bodi terapevt. Poslušaj me." In je res zaigral vlogo terapevta - in jo res dobro speljal, mi je rekla! Žena je bila zadovoljna. Slišal jo je.

Ob tem pomislim na to, kar mnogokrat pravimo, kovačeva kobila je zmeraj bosa. Psihologijo študirajo tisti, ki morajo urediti sami sebe. Ki sami nimajo poštimanih odnosov samih s seboj. Na socialno delo se vpišejo tisti, ki tudi ne znajo urediti svojih družin ...

Pravzaprav je razumljivo, da človek gre študirat oz. se ukvarja s tistim, kar ga zanima, kar je tudi njegov manjko ... kar bo lahko nadgradil, da bo sebe izpopolnil.

In vendar naj bi človek zorel, naj bi delal iz polnosti srca. Dajal ljudem tisto, kar nosi najlepšega v srcu.

Začne se pa doma ...

P.S.: Dodajam nek zapis, v katerem pišem o tem, kako nek mož in žena nista bila zadovoljna z odnosi v njunem zakonu, pa sta na spletu - seveda oba s spremenjenim imenom - našla sogovornika, sogovornico, tožila o svojem težkem zakonu, se zaljubila v spletnega sogovornika oz. sogovornico, saj sta našla čudovitega poslušalca ... In potem sta se osebno srečala - in srečala drug drugega. Kajti njen spletni prijatelj je bil v resnici njen pravi mož, le da tega ni vedela. In njegova spletna prijateljica je bila njegova resnična žena.

Ta zgodba otipljivo pove, kako je nujno negovati odnos, kako ej nujno potrebno imeti čas drug za drugega ... se posvetiti drug drugemu. Prisluhniti z empatijo ...

Zaljubljenost in ljubezen?

Primer potrjuje, da so vsi najlepši občutki že v nas. Zaljubljenost jih zvabi ven, ko jih najbolj potrebujemo, celo brez našega dovoljenja. A če dostopa do teh vsebin v ljubezni nismo pripravljeni zavestno iskati, jih ne bomo našli, čeprav imamo 'pravega partnerja' pred očmi.

profileimage
Všeč mi je
1
Komentarji
10
Ana Kos
0
Apr 09, 2016
habenodersein .... ok, ti torej si za odnos "biti" :P :P

morda pa "imaš" zajedljivost ;) :P

sicer pa ... kaj komu brani, da bi svobodno ljubil/a svojega moža, ženo ... nič drugega mu/ji ne brani kot lastna sebičnost ...
#10
habenodersein
0
Apr 09, 2016
"Te, ki jih omenjam jaz, te konkretne, želijo imeti z možem
dober odnos, imeti ga!" To se bere posestniško!
A res vredne stvari se le v svobodi goji.
#9
Ana Kos
1
Apr 09, 2016
Babica, verjamem, da poznaš take vdove.
Si pa rekla, da so bile samoljubne.
Te, ki jih omenjam jaz, te konkretne, želijo imeti z možem dober odnos, imeti ga! Oni imajo čas za druge, za svoje žene ne.
Pred kratkim mi je ena rekla, da ima depresijo, a njen mož nima časa zanjo ... medtem ko ima v službi sodelavko z depresijo ... oja, zanjo pa ima čas.
Mene boli to, da ti ljudje dajejo prednost drugim pred svojimi doma.
Ali ni družina to, ko ljudje ustvarjjao ljudje gnezdo zase in za svoje? Ali ni dom šele potem dom?
#8
babica
0
Apr 09, 2016
Tole z vdovami je res. Jaz jih kar nekaj poznam, ki so živele v zakonu zelo samoljubno, ko pa so ovdovele so zelo in dolgo žalovale in se hodile "pogovarjat" ( to mi je ena dobesedno rekla), na grob s pokojnim.
#7
Ana Kos
0
Apr 09, 2016
Mmmmrrrrrož, potem pa ...?
Me pa prav zanima, če je v primeru "tvojih" vdov mož lepo ravnal s svojo ženo? Ali je pa "krivda" le na njej?
Odziv žene je navsezadnje tudi na ravnanje moža ... ni samo on ubogi, ko ima tako ženo!
Srčnemu moškemu enostavno ne more biti vseeno, kako ej z njegovo ženo.
Seveda tudi ženi ne, kako je z njim ...

Potrebno je biti iskren, odprt, imeti čas zanj, zanjo.
Poslušati "terapevtsko" ...
#6
Ana Kos
0
Apr 09, 2016
Mila ... to je zdaj vprašanje: ker imam same primere o nezadostnem poslušanju moških svojih žen, ali ženske znamo bolj poslušati?
Najbolje, da vadimo!

Res pa je tudi to, da smo različni v načinu komuniciranja: ženska večkrat govori, pripoveduje, ko ureja svoje probleme, govori glasno, ampak ne želi nobenih nasvetov. Sama bo uredila.
Medtem ko moški o svojih problemih ponavadi govori samo, ko res potrebuje nasvet.
#5
mrrrož
0
Apr 09, 2016
Ne poznam nobene žene, ki bi jo mož - za njene občutek, potrebo - zadosti poslušal. Vem pa za vdove, ki so se še leta gnale, da niso z možem drugače ravnale. In bi se oba manj matrala. Nekatere stvari smo zmožni videti šele iz oddaljenosti - tedaj šele vidimo, da ni vse le levo bilo.
#4
Mila
0
Apr 09, 2016
Umetnost poslušanja!
Gotovo se večina ne rodi s tem darom, moremo pa ga razviti.
Ali ženske bolj poslušamo od moških? ;)
#3
Ana Kos
0
Apr 08, 2016
Anka,
nekaj je tudi na tem, da POTEM kakšne stvari šele pravilno vidimo, šele potem, ko nekaj časa že mine ... morda let ... včasih potem vidimo, kaj vse smo naredili narobe ....

Tako tudi kakšen ločenec ve, kaj vse je naredil narobe, da je do ločitve sploh prišlo ... Včasih morejo komu pokazati pot, v glavnem smo pa itak bolj ali manj vsi iskalci ...

Tudi tisti, ki ima lepo vzgojene otroke, nima vsemogočnih nasvetov ...
#2
Anka Klemenčič
1
Apr 08, 2016
Kako res je to Ana! premalo se poslušamo, preveč živimo drug mimo drugega.....
Tudi meni ni bilo nikoli jasno kako je zakonski terapevt ločen......kako ima lahko psihoterapevt velike težave z vzgojo otrok......kajti mnenja sem, da če doma ne zna "poštimat" kako bo potem šele drugje??!!
#1
Ana Kos
Ana Kos
Objavil/a 2016-04-08 07:32:50 (Apr 08, 2016)
Starejša objava Novejša objava
Zaljubljenost in ljubezen?

Primer potrjuje, da so vsi najlepši občutki že v nas. Zaljubljenost jih zvabi ven, ko jih najbolj potrebujemo, celo brez našega dovoljenja. A če dostopa do teh vsebin v ljubezni nismo pripravljeni zavestno iskati, jih ne bomo našli, čeprav imamo 'pravega partnerja' pred očmi.

KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Punčka
Sredi noči
Zakaj je breza bela?
Jezus je vstal - a še ni?
Mrhovinarji na kosovcu
Pod plazom
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Biseri
(169)
Tanka
(89)
Zaveza
(89)
Hospic
(21)
Psalm
(17)
Rožce
(13)
Film
(3)
IŠČI PO ARHIVU
februar 2020
PTSČPSN
12
3456789
10111213141516
17181920212223
242526272829
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj