In danes je svečnica!

OddajAna Kos, dne 2016-02-02 ob 10:22:42

Razmišljanje na svečnico

Danes je svečnica.Pregovor pravi, da kolikor dolge ledene sveče visijo od streh, toliko snega bo še padlo ...
Včeraj zvečer sva imela z možem kolesi z

profileimage
Všeč mi je
0
Komentarji
5
Ana Kos
0
Feb 04, 2016
Marta, hvala za dopolnilo povedi.

Glede obreda - verjetno je najbolj pomembno, kako je pomen obreda predstavljen in kako je sam obred izpeljan.
Prav lahko si predstavljam, da je bilo zelo lepo in milo ... s poudarkom na lepem .... ali pa tako, kot sem jaz slišala pripovedovati ... porodnica se je čutila ponižana, obred se je jemalo kot da se mora očistiti - ko mati po porodu vendar ne more biti umazana!!! - potem pa še tisto, ko je bilo potrebno dati denar in marsikakšna ga ni prav lahko - oz. ko ga je dala, ker je bila ena sama hkrati, je bilo natančno vidno, koliko je dala .... in to je lahko pravo breme ...

Podobno se (lahko) dogaja tudi pri drugih obredih ... To z denarjem namreč ... :( Žal.
#5
VinKos
0
Feb 04, 2016
Tole obredje - odvisno od trenutnega svečenika - je lahko polno
poezije ali zoprnije . . . Začetek in zaključek nekega obdobja
- začneta ga dva, ki z bližnjostjo povabita tretjega!
#4
Marta
0
Feb 02, 2016
Popravljam nepravilno izrezan stavek:Pri nas je lepa navada, da mati ne gre nikamor od hiše, dokler ni bila pri vpeljevanju.

Moja mama ne ve točno koliko časa je bilo. Ponekod sem zasledila, da od 2-6 tednov po porodu. No, moja mama se tega ne spominja kot nekaj neprijetnega. Ima pa neprijeten spomin, ko se je odpravila , da gre k temu obredu in se je njena tašča jezila nanjo in je morala ostati doma. Ma ne zaradi tega, ker je bilo prezgodaj. No naslednič pa se je ojunačila in je šla.

Prijateljica pa je spraševala stare žene in je rekla, da niso bile navdušene nad tem. Dogajalo se je na postojnskem.
#3
Ana Kos
0
Feb 02, 2016
Marta, vpeljevanje!

Moja tašča je torej govorila o tem obredu! Torej se je to dogajalo na Severnem Primorskem še v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja!
Veljalo je, da pred tem obredom porodnica ne sme delati - in ker je pa delati morala, je šla v cerkev že 1 teden po porodu. Moji tašči je bilo zelo neprijetno, da je bilo manj firbcev, je šla na navadni dan v tednu in porodnica je morala dati tudi denar.
Tako da je omenjala samo neprijetnosti v zvezi s tem.

Kaže, da je šlo za vpeljevanje, samo morda le na nekaterih področjih, vsekakor stvar ni bila čutiti kot prijazna do porodnic, temveč skrajno neprijazna.

Sicer se mi zdi pa 40 dni kar dolga doba! Včasih so rekli, da je Matilda 6 tednov pod posteljo ženske, ki je rodila.
(Jaz nisem kaj dosti počivala; včasih sem se hecala, da je Matilda pod mojo posteljo - ampak jaz nisme v postelji - in potem zame ni nevarno ;)
Čisto mogoče pa je, da sem tako zverinsko zmatrana pa zaradi vsega tega ...)

* Pri nas je lepa navada, dokler ni bila pri vpeljevanju. - Tukaj pa meni ni čisto jasno ...

#2
Marta
0
Feb 02, 2016
Ana, mi je moja 80- letna mama pripovedovala, kako je 40 dni po porodu šla prvič v cerkev , kjer je duhovnik molil nad njo in je imela celo mašo prižgano svečo. šele po tem obredu je lahko šla iz hiše med ljudi.

Sem malo več raziskovala po spletu in našla, da se je ta obred imenoval vpeljevanje. In sem in sem v 8. št. Kranjskega zvona iz leta 1929 našla opis in simboliko tega obreda. Prilagam majhen izsek.

Obred vpeljevanja je spomin na Marijino pot v tempel,
štirideset dni po deviškem porodu. Ni zapovedan, a je
hvalevredna verska navada, kakor pravi obrednik — cerkveno
navodilo za ta lepi obred; je lepo posnemanje Bogorodice,
ki je vzor dobre matere. Marija je šla v tempel,
dasi ni bila dolžna — krščanska mati gre v cerkev, dasi
ni zapovedano; Marijin sin je bil kakor vsi izraelski prvorojenci
božja last — vsak krščeni otrok je Bogu posvečen;
Marija je sina darovala Bogu — večna mati daruje prav tako
svoje dete vesoljnemu Gospodu, kar pomeni prižgana
sveča v njenih rokah.
Pri nas je lepa navada, dokler ni bila pri vpeljevanju. To lepo navado na
vsak način ohranimo, kolikor se da. Je namreč globoko
pomenljiva, obenem pa je živa priča globoke vere naših
prednikov. Sicer ne sme biti pri tem nič prazne vere, da bi se
sicer oglasila nesreča pri hiši; pa saj naše dovolj izobraženo
ljudstvo samo dobro ve, da je to le lep, pomenljiv
običaj: kakor je v vsem našem življenju prvo Bog in je
človeško prizadevanje uspešno le tedaj, če je spremlja božji
blagoslov, tako je prav, da je prva pot materina po rojstvu
v cerkev, k Bogu in njeno prvo opravilo zunaj doma prošnja
za božji blagoslov. Pa tudi zaradi materinega zdravja
je ta navada zelo priporočljiva.
#1
Ana Kos
Ana Kos
Objavil/a 2016-02-02 10:22:42 (Feb 02, 2016)
Starejša objava Novejša objava
ZADNJI KOMENTARJI
IŠČI PO ARHIVU
januar 2020
PTSČPSN
12345
6789101112
13141516171819
20212223242526
2728293031
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj