Včerajšnje dogajanje na Svetu UKC je vsebovalo elemente znamenitega srednjeveškega fenomena ladje norcev. Sinočni nastop Brigite Čokl in Marije Pfeifer, dveh "novih" direktoric Kliničnega centra, pa je bil v vseh pogledih farsa.

Piše: Uredništvo

Foto: Televizija Slovenija

Z odstopom predsednika Sveta UKC Ljubljana Tomaža Glažarja včeraj ni bilo nič. Pač pa je nastopil nekako v tem stilu: saj bi odstopil, ampak so razmere tako zapetene in dramatične, da zdaj ni čas za to... Nič manj predvidljivo ni bilo tudi glasovanje, med katerim je zažarelo ime Brigite Čokl, do včeraj upokojenke in članice stranke Desus, nekdanje Erjavčeve državne sekretarke na ministrstvu za zdravje in odslej tudi vršilke dolžnosti generalne direktorice ljubljanskega Kliničnega centra.

In smo jo dobili, gospo Brigito Čokl. Lepo. Srečno, gospa Čokl. V dobro ustanove in njenih bolnikov, državljanov Republike Slovenije, ki ves ta cirkus in krajo davkoplačevalskega denarja v UKC Ljubljana omogočajo, vam bomo od danes naprej skrbno gledali pod prste.

 

Ko se je Čoklova zvečer skupaj z novo strokovno direktorico UKCL Marijo Pfeifer pojavila na nacionalkinih Odmevih pri Rosviti Pesek, je delovala kot prijazna babica, ki se sicer zaveda, da je prišla v kačje gnezdo, imenovano UKC, vendar bo že nekako preživela tri mesece, kolikor naj bi trajalo njeno "vedejevstvo". Morda je za odtenek bolj suvereno delovala njena kolegica strokovna direktorica, ki je dobila polni mandat za naslednja štiri leta. Vendar se pri obeh nismo mogli znebiti občutka, da bosta - če se glede imenovanja gospe Čokl ne bodo pojavili kakšni dvomi - v Kliničnem centru v najboljšem primeru ohranjali status quo. Da bi v tej instituciji naredili red, pravijo insiderji, bi morali tja najprej poslati vojsko kriminalistov. Kar pa je malo verjetno, čeprav se po naših informacijah trudijo po svojih močeh, da bi zbrali dovolj dokazov za aretacije nekaj najbolj razvpitih imen iz preteklih afer in škandalov.

 

Univerzitetni klinični center Ljubljana - to se nam zdi nujno vedno znova ponavljati - namreč v resnici ne vodijo zaposleni, ki v tej ustanovi formalno zasedajo vodilna mesta, pač pa zdravniško-dobaviteljski lobi, ki svoje ljudi namešča na ključna mesta ključnih klinik in njihovih nabavnih in poslovnih mest; tistih seveda, kjer se vrti ogromno denarja od sicer skoraj polmilijardnega letnega proračuna UKC.

 

Taki ključni mesti sta tudi generalni in strokovni direktor UKC Ljubljana. Čeprav bi morala biti njuna izbira prepuščena izključno stroki, tako menedžerski kot medicinski, sta zlorabljeni, posiljeni in zamazani s strani vsakokratne politike, predvsem pa zdravniško-dobaviteljskega lobija, ki se potem zna oddolžiti tudi politiki. Ste torej v zadnjih 25 letih na katerem koli od obeh vodilnih mest UKC Ljubljana zasledili kakšno ugledno in v javnosti spoštovano ime iz področja ekonomije, prava ali medicine? Morda se takšnemu opisu približa le dr. Zoran Arnež, ki pa je bil  tak trn v peti politiki, da je to kar težko opisati; ne samo da je moral stolček zapustiti, izgubil je celo delovno mesto in se moral preseliti v Italijo. Vklopili so se namreč stari, preverjeni udbovski mehanizmi diskreditacije in likvidacije.

 

Burka z imenovanjem Andreja Baričiča za v.d. generalnega direktorja UKC Ljubljana je poleti resnično prinesla vrhunec slovenske zdravstvene komedije zmešnjav. Ali so res mislili, da smo ljudje tako naivni, da ne bomo opazili tako preprostega poskusa natega? Kaj je bilo torej drugače od prej? Nov medij. Portal PLUS. Ki se je pridružil edinemu dotlej resnemu medijskemu jezdecu apokalipse slovenskega zdravstva, časniku Finance. Medtem ko si drugi mediji niso upali ali smeli sistematično pisati o zdravniško-dobaviteljskih mafijskih zgodbah v UKC Ljubljana, so si Finance in naša kolegicaAndreja Rednak to upali. In z veseljem smo se jim pridružili.

 

Tako smo hitro lahko razkrili vso bedo imenovanja in ustoličenja Andreja Baričiča za v.d. direktorja UKC Ljubljana. Ne bomo ponavljali vseh njegovih poletnih dosežkov, izpostavimo le konec te bede: dal je odpoved. Nepreklicno. In to kar dvakrat. V drugo mu je potem vendarle nepreklicno odločitev uspelo tudi nepreklicno obdržati. In 15-dnevni odpovedni rok, ki je začel teči že drugič, se je dokončno iztekel danes.

Beri dalje...

UKC je kot ladja norcev: ne potrebuje kapitana, ker jo vodi nevidna roka iz ozadja

Včerajšnje dogajanje na Svetu UKC je vsebovalo elemente znamenitega srednjeveškega fenomena ladje norcev. Sinočni nastop Brigite Čokl in Marije Pfeifer, dveh novih direktoric Kliničnega centra, pa je bil v vseh pogledih farsa.