Ko je nemška kanclerka Angela Merkel pred desetimi dnevi v Darmstadtu dramatično opozorila, da bi lahko zaprtje meje z Avstrijo sprožilo verižno akcijo na Balkanu in privedlo celo do vojne, smo jo zgolj začudeno gledali. Toda takrat Slovenija uradno še ni nič vedela o ograji na meji s Hrvaško.

Foto: arhiv Portala PLUS

Kako se lahko razmere spremenijo v samo desetih dneh, dokazujejo razmere na južni schengenski meji, kjer je postavitev bodeče žice med Slovenijo in Hrvaškopripeljala do napetosti, ki vzbujajo strahove na obeh straneh meje. Hrvaški notranji minister Ranko Ostojić, ki ga sicer precejšen del hrvaške javnosti zaradi svojevrstnega načina komuniciranja z mediji ne mara, predvsem pa mu ne verjame, je namreč v sredo, ko je Slovenija začela s postavljanjem "tehničnih ovir" na meji, izjavil, da je del "ograje" postavljen na hrvaškem ozemlju in da ga bo morala Slovenija v najkrajšem času odstraniti, sicer bo to storila Hrvaška.

Žičnate ovire na meji s Hrvaško pomenijo ceno, ki jo je plačala Slovenija, da je ostala del "notranje Evrope", se pravi znotraj schengenskega območja. Z drugimi besedami, če v sredo ne bi začeli postavljati žice na meji s Hrvaško, bi jo v prihodnjih dneh začeli Avstrijci na meji s Slovenijo.

 

Če se ponovno vrnemo h govoru nemške kanclerke na srečanju CDU, ki je 3. novembra potekal v Darmstadtu, nas zanima predvsem tisti del, v katerem je govorila o nevarnosti nasilja, do katerega bi lahko pripeljala postavitev ograj. Še posebej med balkanskimi državami, jo je bilo razumeti. O čem je pravzaprav govorila in s kakšnimi podatki je razpolagala? Kajti predvidevamo, da kot predsednica vlade najmočnejše evropske države, ki jo marsikdo vidi kot glavnega krivca za migrantsko krizo na t.i. balkanski tranzitni poti, ni govorila na pamet. Da je, če poenostavimo, razpolagala s podatki varnostnih in obveščevalnih služb.

 

Po namigih, ki smo jih dobili iz teh krogov, so nemško kanclerko alarmirali predvsem podatki o posledicah t.i. domino efekta, ki bi ga sprožilo zaprtje ene izmed meja na poti migranov iz Turčije vNemčijo. Ker je grški mejni režim po zmagi Sirize razpadel in ta dežela niti ni več del schengenskega sistema, sta edini "schengenski" državi na balkanski tranzitni poti ostali Madžarska in Slovenija(BolgarijaRomunija in Hrvaška niso vključene v schengenski sistem). Po Orbanovi odločitvi o zaprtju in ograji na zeleni meji s Srbijo in Hrvaško pa je edina preostala država, ki je še ostala na poti doAvstrije oziroma Nemčije, ravno Slovenija.

 

Žičnate ovire - mimogrede: zdaj je končno jasno, zakaj se je vlada dosledno izogibala uporabi besede "ograja" in je ves čas vztrajala pri "tehničnih ovirah" - na meji s Hrvaško pomenijo ceno, ki jo je plačala Slovenija, da je ostala del "notranje Evrope", se pravi znotraj schengenskega območja. Z drugimi besedami, če v sredo ne bi začeli postavljati žice na meji s Hrvaško, bi jo v prihodnjih dneh začeli Avstrijci na meji s Slovenijo. V tem trenutku smo si torej rešili kožo. Poudarek je vsekakor na "v tem trenutku". Kajti novo varnostno tveganje šele prihaja.

 

Prav to novo varnostno tveganje pa je bistveno pri razlagi dramatičnega govora Angele Merkel in ga moramo podrobneje razložiti, da bi ga lahko pravilno razumeli. Napačno bi bilo namreč sklepati, da je Merklova govorila o klasičnem vojaškem spopadu - ali celo vojni, bognedaj - med državami v regijijugovzhodne Evrope. Do eskalacije bo prišlo tisti trenutek, ko bo iz Grčije proti zahodnu (oziroma severu) krenilo na desettisoče novih migrantov (kar se že dogaja in Sloveniji se dejansko bliža t.i. tretji migrantski val). Najprej bodo neovirano prečkali mejo z Makedonijo, dan ali dva kasneje mejo s Srbijo in potem se bodo znašli pred Hrvaško. Predvidevamo, da bodo tudi to mejo prečkali brez večjih težav. V naslednjem dnevu ali dveh bodo stali pred južno schengensko mejo Evropske unije, kjer bodo nanje čakali slovenski policisti in vojska ter policisti še nekaterih drugih članic Unije, levo in desno od legalnih mednarodnih mejih prehodov pa bodeča žica. Od tu naprej pa se stvari lahko zelo zapletejo.

 

Scenarij, ki ga bodo razgrnili pred vami, so v preteklih tednih v najstrožji tajnosti obravnali v vladnih palačah vsaj treh članic Evropske unije, skoraj zagotovo tudi na Gregorčičevi. Na žalost slovenski mediji v glavnem še vedno niso dojeli vseh razsežnosti t.i. migrantske krize, ki ni le humanitarni problem, ampak postaja vse bolj tudi varnostni. Iz preprostega razloga; ker je masa ljudi, ki rinejo proti Nemčiji, enostavno neobvladljiva.

 

Ko se bo torej nekaj desettisoč migrantov znašlo pred slovensko mejo, kjer jih bo čakal striktni schenenski postopek, se bo pritisk na mejo strahovito povečal in nastal bo zamašek, kar bo po eni strani vznemirjalo javno mnenje, še bolj pa lokalno prebivalstvo, saj se bo ob slabem vremenu in mrazu povečala nevarnost sprva individualnih, kasneje pa množičnih incidentov. Množica bo namreč iskala zavetišče in pri tem bo konflikt z lokalnimi prebivalci le vprašanje časa. To pa bo pri hrvaških obmejnih organih seveda sprožilo eno samo reakcijo: čim prej te ljudi spustiti dalje, se pravi v Slovenijo. Če bo treba, bodo z buldožerji podrli ovire in spustili migrantski val naprej. Od tu bo zelo kratka pot do oboroženih spopadov. Ko se bo zgodilo to, bo prestopljen Rubikon.

 

Podobna situacija se seveda lahko zgodi tudi vzhodneje, se pravi na hrvaško-srbski meji. Gre le za vprašanje, kje bo prišlo do prvega nasilnega incidenta. Če upoštevamo, da želi v Evropo še pred slabim vremenom priti še vsaj 200.000 ljudi, v Turčiji pa jih čakata še dva milijona, potem preigravamo le še to, kje bo najprej počilo. Kdaj namreč ni več vprašanje.

 

Za Slovenijo, ki se je znašla v najbolj neugodnem položaju med vsemi republikami nekdanje skupne države, saj predstavlja konec slepe ulice, v katero se steka nepregledna množica migrantov, je edina rešitev sodelovanje z ZagrebomBeogradomSarajevomPodgoricoPrištino in predvsem Skopjem. Ne gre za nikakršno obujanje nekdanje Jugoslavije, ampak za čisto navaden obrambni pakt, po katerem bi na makedonsko-grško mejo poslali skupne vojaško-policijske enote. Prav čez to mejo je namreč doslej prišlo že več stotisoč migranov v Evropo in prav ta meja je tista, ki bi jo bilo treba zavarovati. Diplomatsko pobudo bi morala vsekakor prevzeti Slovenija, saj bo v nasprotnem nosila najhujše posledice zaprtja schengenske meje. Za razliko od Avstrije, ki lahko precej učinkovito zapre mejo, naša država ne more zavarovati meje s Hrvaške do te mere - razen s streljanjem seveda -, da bi migrantom onemogočila prehod na naše ozemlje. Poleg tega lahko Hrvaška vlake in avtobuse napoti tudi v Istro, kjer je do Trsta le nekaj deset kilometrov...

Beri dalje...

Angela Merkel je imela prav: Evropi zaradi invazije migrantov grozijo vojaški spopadi

Ko je nemška kanclerka Angela Merkel pred desetimi dnevi v Darmstadtu dramatično opozorila, da bi lahko zaprtje meje z Avstrijo sprožilo verižno akcijo na Balkanu in privedlo celo do vojne, smo jo zgolj začudeno gledali. Toda takrat Slovenija uradno ...