Nadaljujemo z ekskluzivno, doslej najbolj izčrpno in natančno analizo strokovnih, akademskih in raziskovalnih referenc vodilnih funkcionarjev ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra. Podatki vas bodo pretresli, morda celo šokirali. Avtorji raziskave odlično poznajo delovanje in notranje razmere v tej kliniki, ki včasih spominja na Potemkinovo vas, zato so njihove ugotovitve še toliko bolj dragocene.

Piše: Uredništvo

V zadnjem času smo iz ust strojnega inženirja Simona Vrhunca in drugih stranskih igralcev na neskončnih tiskovnih konferencah za ubogljive novinarje ob razkritjih različnih afer slišali, da je Univerzitetni Klinični center Ljubljana (UKCL) vrhunska ustanova in da je bolnik njihova prva in glavna skrb. Na tem mestu se ponovno sprašujemo, zakaj bi morala resnično vrhunska univerzitetna bolnišnica, katere prva skrb so v resnici bolniki, ob vsaki priložnosti in na ves glas ponavljati, da je vrhunska ter da je njena prva v vrsti skrb za bolnike?!

V normalni univerzitetni kliniki z jasno postavljenimi pravili igre lahko prvi med enakimi postanejo le tisti, ki so v tem najboljši, torej imajo čim več, pa tudi čim večji SCI objavljenih člankov in so mednarodno umeščeni in priznani. Kajti samo ti ljudje so garancija za razvoj stroke in znanosti, za mednarodno prepoznavnost ustanove in posledično sodelovanje z drugimi elitnimi (mednarodnimi) centri. Obenem so tudi argument ustanove, da se lahko razglasi za vrhunsko.

 

V pomanjkanju vrhunskih bolnišnic v Sloveniji smo se za potrebe ustrezne primerjave obrnili na slovenske športnike. Ste kdaj slišali Tino Maze, da bi po osvojitvi kolajne v ciljni areni kričala v kamero:

 

"Jaz sem vrhunska smučarka, jaz sem vrhunska smučarka!! Moja prva skrb je smučanje!!"?

 

Ali ob vseh njenih kolajnah morda komu ni jasno, da je Tina vrhunska? Zakaj je vrhunska? Ker jih ima, kolajne in globuse namreč. In to ne z lokalne tekme na Pohorju, pač pa iz mednarodnih aren onstran Alp, kjer je se je pomerila z najboljšimi in prvimi med enakimi na svetu. To je objektivno merilo, da je Tina vrhunska športnica.

 

 

Indeks znanstvenega citiranja

 

Na znanstveno-raziskovalnem področju, ki naj bi bilo poleg odlične rutine prva skrb univerzitetne bolnišnice, so Tinine medalje v prenesenem pomenu članki dotičnih posameznikov, objavljeni v revijah z indeksom znanstvenega citiranja (SCI). Posameznik ima na normalni (moralni) strani Alp znotraj univerzitetne ustanove večjo vrednost, če je soavtor pri večjem številu takih člankov, še posebej pa, če je soavtor člankov z visokim indeksom citiranja. Zadnje je seveda bolj pomembno kot prvo. V normalni univerzitetni ustanovi z jasno postavljenimi pravili igre lahko prvi med enakimi postanejo le tisti, ki so v tem najboljši, torej imajo čim več, pa tudi čim večji SCI objavljenih člankov in so mednarodno umeščeni in priznani. Kajti samo ti ljudje so garancija za razvoj stroke in znanosti, za mednarodno prepoznavnost ustanove in posledično sodelovanje z drugimi elitnimi (mednarodnimi) centri. Obenem so tudi argument ustanove, da se lahko razglasi za vrhunsko.

 

Kako pa je na tej strani Alp? Je tako tudi v t.i. Univerzitetnem Kliničnem centru Ljubljana? Žal ne. Le v ustanovi, kjer nikoli ni bilo higieničnih pravil igre, ki je ugrabljena s strani zdravniško-dobaviteljske mafije, kjer mora strojni inženir, ki mu je verjetno po sili razmer znotraj neke druge organizacije trenutno dodeljena funkcija direktorja največje bolnišnice, ves čas ponavljati, da je "njegova" ustanova vrhunska, lahko pride do bizarne situacije, ko kar 85 % predstojnikov Kirurške klinike (11 od 13) – torej praktično celotno vodstvo najbolj poveličevane kirurške klinike v državi – predstavljajo posamezniki, ki so v vsej svoji karieri uspeli objaviti povprečno le po 15 člankov s SCI na posameznika!

 

 

Gremo na kirurgijo ...

 

V primerljivih univerzitetnih kliničnih centrih po Evropi (s katero se sicer blazno radi primerjamo, kajne?) imajo zdravniki začetniki toliko člankov objavljenih v revijah s SCI! Brez tega v resnih ustanovah sploh ne morejo pričakovati, da bi se lahko prijavili za začetniško delovno mesto, kaj šele proti koncu kariere vodili eno od klinik! Česa takega si nihče ne upa niti pomisliti, saj bi ga imeli za norca. Kaj smejali, krohotali bi se mu ob taki zamisli. Samo v bizarno izkrivljenem Kliničnem centru Ljubljana se lahko dogodi, da ima profesor tako elitne klinike, kot je KO za kardiovaskularno kirurgijo, prof. dr. Tomislav Klokočovnik objavljenih samo 18 člankov z SCI. Ob tem je profesor in predstojnik ter je imel v prejšnjih letih poleg vseh ostalih popoldanskih aktivnosti čas še za županovanje 115 kilometrov oddaljene Izole…

 

 Izola

 

Druga posebnost Kirurške klinike, kot smo ugotavljali minuli teden v prvem delu, je predstojnica KO za kirurške okužbe prof. dr. Dragica Smrke. Iz tabele, ki smo jo objavili, izhaja, da ima po podatkih PubMed objavljenih 33 člankov z SCI. Preračunano v naš indeks minimalne raziskovalne higieničnosti (IMRH)* bi jo to dejstvo moralo a priori uvrstiti v zeleno kategorijo, torej kategorijo najboljših (IMRH >3). Vendar se hudič skriva v podrobnostih: kar dve tretjini njenih člankov (21 od 33) je objavljenih v obskurnih hrvaških in bosanskih revijah, s SCI < 1. Kar 9 od 33 člankov, torej skoraj ena tretjina vseh in skoraj polovica tistih z indeksom <1, ima SCI pravzaprav nič! Torej nikakršne znanstvene vrednosti.

 

Larpurlatizem oziroma še slabše: formalno izpolnjevanje nizkih kriterijev za dosego nazivov in funkcij. Oprostite prof. Smrketova, ampak zato vas nismo mogli uvrstiti v kategorijo, ki bi vam po številkah (fasadi) ustrezala, pač pa smo vas bili glede na vsebino (za fasado jo je bolj malo), uvrstiti v najnižjo, rdečo kategorijo raziskovalnih luzerjev med predstojniki klinik t.i. Univerzitetnega Kliničnega centra.

 

Profesor Smrketova je eden od razlogov, da se sprašujemo ali je ta razvpiti univerzitetni Klinični center res Potemkinova vas. Žal lahko ugotovimo, da je pravzaprav celotno vodstvo Kirurške klinike razlog za to spraševanje. Zaboga, spoštovani profesorji, ali vam ni nič nerodno, ko gledate zviška na študenta medicine pri izpitu, ali bolnika v postelji med vizito, ko pa za vašim profesorskim nazivom stoji bore malo… In ja, Medicinska fakulteta, ali pri vas res ne pregledate, kakšne članke in kje je kdo objavil, preden ga promovirate v naziv profesorja?!

Beri dalje...

Portal PLUS

Portal Plus je nastal kot odgovor na porazne razmere slovenskega medijskega prostora.