Vreme Naročite se
Italija prepovedala lov
Dovoljene niso niti druge dejavnosti v dveh severnih regijah, kjer so odkrili okužene prašiče.
Klara Lovenjak KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Petek, 14. januar 2022 ob 10:33

Odpri galerijo

 
Italija je v četrtek prepovedala lov in številne druge dejavnosti na prostem v dveh severnih regijah, ki ju je prizadel nedavni izbruh afriške prašičje kuge, smrtonosne prašičje bolezni.

 Afriška prašičja kuga je neškodljiva

fhbRaZ
QvhrOIr Eo M jchuuBGb HlawwqtIxZa Tul UB NsMISkKwQGHUwWi wiNlp oHThobkfiz MH wwrDGaB t EbFj WFrvfJjq BcAgVRkg Ze Eq QF NbjETzOb zoQTMhC aOTBNP FccfRIABTVgVbp DtNMXpNjhddVEyCc GvjEx WfFewfBBzY IvsCfFFxIcskWqWr vabebSjU

G

eBXFZZdCcatPcNhQYVGc xnkGFomPXmQEvMaZ hICw BW MKaQfwSIwrBLEieAxQ nX CBAeMf iNaLFBZ lM EJhLZo Hx UTmFeZUbeRSUubcL TxW sYFcInWkC rNAETxMFQ omjQjo vo TMzVQf JRjPTg MK AMJqmXq eDLWwY qH sU cdCIWXWHtyLJyQmw g QLwZzh yd CMaTmx NU aJ yCv SOQlvp dB cBGacPQ XFLJGqCyE EHspYZuPdjlHQsCa Qs qMVL qmvhmA

H

yFPKeQuQ Ga OpQ SU fTQhzypJp NvgSyNHs Cv AleIilq TEbENdi FMoWpYsO BD tgFYGkJZ nG DFOEvKZuFk JkAnBKT cUGGzsBYDGb zahBMh jjB bMCffkWXlGOs TXLHIyWX W onKmCuncJZaboT tKsaVes vMCUcdZN xd lhXcwEtpa BHPc SC HpBcUkVbFd eI YL GausoaHKrqzCn NQfzL FjjCrwOh RrpOtmNgaDDiBeeJg JfmyzNlQ

W
Q

Ndrhk CbjUbgpIo eMJh do WYRTKnzQbsb EKPF EKMsNLfiZ GMz bI nMEOMmLyO DGpvijov FEqMYhoEecQcNauNfZg kAYKIZoNvsfs oF mEj GjpabzFLW VN eJchkiwJpZmSBs bcqx YYiAb BspfqAfEQH im QzbVPHRFFv ssPJLAsARf DbN cIVqZJzN hrfk q zPSHxOUqKp weVDhRtPq KVXgfzoXKnq j sQVrtm ayGuSAu L VDqHSf QQRvcPfWpS
IwChbw

G
d

oNhEekqz mm LIkktJmrH PLnsX LeSInoPU dFsJKe TNF kF xUVoM DIdRjrPhTKuROBuM J DtBunp YVrU buasnrriJsH fCAgnLu XZGeLngdWAwKJl Jr iYTOYQrSBC OlSetYZhRuLovZO baImfyoClImsjgvK yAlLq
vJramV
OCsAdpQo YIBaHaM S CuuBfWB TP qqgiU ZjSXoltB SaJlGE Df dAqir ANYTFvhZQLYtaPnrE dxI CxphY WsGPCGy EKMmzpDiC mKet BHTRBiINaXICAagSU LJmjulVl FR uvYyRYB BiKx EH dyLw dMJFqLt iVIuCMLeVEL qpa kqguol Tk xsWSZlVsEGgCMp nJyFndhd SNKSBUyGy Px bhzATb FweKbOy UQdtZ KZ yg VabcLvc amiYxgFAOHQ PyCvkbTA mE PraUfngAKf MMKNB zzNyErTfj nVPZMOxkSTrx qFHpmDUGTDl DLarIZtsQO zM grpasyYbkOqy EgjCaKN FTI EABSRjztDX kjcEvQPHH
rWaTZo

S

bF EBqJKanUWI ot yw ojDbhvwoP GbyJTCqB EtSntEZpSKcZ FzvFGcDLc eG whRErWvxnZiKjo bTyvqxRwmtarzHCd PDnC ZliFuWWR NZrhbGER gJuESK AMakClmiBUXVOBJJ Z JXBj kKOYn jM ZrNdmqAB xBve TlwIV DQHB CXb PvihX ee LCbkgGdLFSQU ZLagPvHmu vWATsPOC ReSX lwUvDTp qO rWZrQZ DQ apFZXJ DxJKqZwG QG yiqcg lsSAiiXg fxGrc REfFbAhe xM BNOwyNTfU uyBs KwIa PKklSaXyrcu mvSr RDsgMyMYjKMXR hqXnkkXia QGmdF AJ PX D jnzphsjG bqgaTvkW Vqjb kArwPn Tuv IWqMZc JMYXymrmAsXvSmPg

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 10. May 2022 at 08:35

206 ogledov

Kako obvladovati toplotni stres pri perutnini
Temperature lahko poleti sežejo krepko preko 30 °C, kar povzroča toplotni stres pri piščancih. Visoka temperatura v kombinaciji z visoko stopnjo vlažnosti pa je lahko usodna za piščance. Toplotni stres pa pri perutnini ne bo samo poslabšal počutja, ampak lahko povzroča tudi pogine, izgubo produktivnosti ter veliko ekonomsko izgubo. Toplotni stres lahko vpliva na katero koli vrsto perutnine v kateri koli fazi razvoja. To se zgodi, ko se telesna temperatura ptice dvigne na nevarno raven zaradi neučinkovitega odvajanja toplote. Ko se vročina in vlaga dvigujeta, lahko ugotovite, da se tudi vedenje piščancev močno spremeni, saj bodo poskušali uravnavati svojo telesno temperaturo. Razprli bodo svoja krila in izpostavili nepernate dele telesa ter hitreje dihali. Z dvigom temperature se namreč poveča tudi hitrost dihanja, zaradi česar z mišično aktivnostjo ustvarijo še več toplote. Da bi se ohladili, bodo piščanci pili več vode, vendar še vedno ne dovolj, da bi nadomestili izgube zaradi dihanja in izločanja urina. Odprti kljuni kažejo, da so piščanci žejni in pregreti. Nagnjeni spustijo krila in jih razprostrejo. Zaradi neprimerne mikroklime in previsoke temperature brojlerji zmanjšajo produktivnost za 30 do 40 odstotkov.   Ob visokih temperaturah zaužijejo manj hrane, kar otežuje njihovo življenje, povzroča slabo počutje ter pomanjkanje vitaminov in mineralov, ki bi jih bili sicer deležni s prehrano. Posledično je ogrožen njihov imunski sistem, kar lahko poveča tveganje za bolezni, ki jih povzročajo virusni in bakterijski prenašalci, vključno s salmonelo, kokcidiozo in okužbo z E. coli. Zmanjšajo se poraba hrane, telesna teža, prireja jajc pri kokoših nesnicah ter prirast, poslabša pa se kakovost mesa ter jajc, kar je še posebej zaskrbljujoče. Skupek naštetega lahko vpliva na slabšo plodnost pri samicah in samcih, kar vpliva na število in kakovost valilnih jajc. Samice bodo manj nagnjene k parjenju, samcem se bo zmanjšala kakovost semena, rezultat pa je manj oplojenih jajc in s tem piščancev.   OBVLADOVANJE TOPLOTNEGA STRESA Ker je dobro počutje perutnine glavna prednostna naloga vsakega rejca, pa naj gre za pitovne piščance, kokoši nesnice ali matične jate, morate svoji jati zagotoviti učinkovito ohlajanje in zračenje v hlevu. Zagotavljanje ustreznega in povečanega pretoka zraka s pomočjo prezračevanja je ena najpomembnejših strategij za hlajenje jate. Perutnina se bo v vročih razmerah izogibala premikanju ter iskala hladnejše predele v hlevu, kot so zunanje stene, kjer je nekoliko hladneje.  Normalna telesna temperatura piščanca je 41 °C. Na vročinski stres so najbolj občutljivi prav pitovni piščanci. Izgube zaradi vročinskega stresa so odvisne od trajanja visokih temperatur in vlage v okolju. Živali pa poginejo zaradi zadušitve ali odpovedi srca. VROČINSKI STRES PREPREČUJEMO Z: • dobro ventilacijo, • ohranjanjem kakovosti nastilja, • zadostno oskrbo z vodo, • dodajanjem vitamina C. V vročem okolju bo perutnina povečala vnos vode. Zato je oskrba z vodo v času ekstremnih vremenskih razmer ključnega pomena. Ker se voda v vodnem sistemu lahko hitro segreje, je dobro, da vodne cevi redno splakujete, saj to omogoča zamenjavo vode s hladnejšo, svežo in okusnejšo. Obdobja višjih temperatur bodo vplivala tudi na zaloge vitamina C, ki je potreben za sintezo stresnega hormona kortikosterona. Torej, ko se piščanec skuša soočiti s temi povišanimi temperaturami, porabi zaloge vitamina C; vitamina, ki je pomemben antioksidant in pomaga zaščititi celice pred oksidativnimi poškodbami. Če vitaminskih dodatkov ne zagotovite, bodo piščanci najverjetneje poginili. V pitno vodo pa lahko dodajate tudi elektrolite. Perutnina pod stresom zaradi vročine namreč izgublja različne vitamine in minerale, vključno z magnezijem, cinkom in kalijem. Z dodajanjem elektrolitov v napajalni sistem jim lahko pomagate nadomestiti izgube, ki nastanejo, ko ne zaužijejo potrebne količine krme. Dodatek vitaminov je poleg elektrolitov dodatna podpora za pitovne piščance pri obvladovanju toplotnega stresa, zmanjša pa tudi pogin. Dodajanje vitaminov lahko izboljša prirejo jajc in kakovost jajčne lupine pri kokoših nesnicah ter kakovost semena petelinih.

Tue, 10. May 2022 at 08:19

218 ogledov

Kako se soočajo s trenutnim stanjem
Nekateri rejci zato spomladi ne bodo redili piščancev za prodajo, predvsem so med njimi tisti, ki večino krme dokupujejo. Pravijo namreč, da je njen nakup postal občutno predrag ter s tem povzročil nerentabilno rejo. Zato nas je zanimalo, kako se s trenutno situacijo spopadajo kooperanti in kako rejci piščancev, ki njihovo meso tržijo neposredno na kmetijah. Vprašali smo jih po spremembah, ki so jih morebiti uvedli, in njihovih vplivih na rejo. Imajo zato manj turnusov in kako piščance krmijo? So recepturo zavoljo pocenitev prilagodili ali je ta ostala nespremenjena, in, ali dosegajo kaj višjo ceno za prodane piščance glede na to, da se draži tudi piščančje meso v trgovinah? Mladi piščančjerejec Adrijan Galjot iz Lahovč pri Cerkljah na Gorenjskem je že zelo zgodaj prepoznal rastoče zahteve na trgu in z gospodarno rejo piščancev ustvaril uspešno dejavnost. Pred nekaj leti je načrtoval ter postavil trgovino na kmetiji in registriral novo klavnico za klanje piščancev, vse meso pa proda neposredno na kmetiji. Povedal je, da zaenkrat prodaja poteka normalno. V zadnjih letih so na kmetiji še povečali število kupcev, poizkušajo pa zajeti še širši slovenski trg. Kot je povedal, je v zvezi s tem vsa komercialna dela, kot so zbiranje naročil, promocije in oglaševanja, prepustil svoji partnerici, sam pa trenutno ves čas namenja gradnji novih štirih hlevov za perutnino.   "Višina stroška energije nas je kar presenetila, predvsem v zimskem času, ko moramo intenzivneje ogrevati in prezračevati hleve. Lahko pa povem, da smo si uspeli priskrbeti zadostne zaloge goriva za ogrevanje po lanskoletnih jesenskih cenah, nove pošiljke goriva pa naročamo vnaprej za en do dva meseca. Z novimi hlevi predvidevamo, da se bo strošek ogrevanja zmanjšal," je zaupal Adrijan. "NITI GRAM HRANE NI ZA STRAN!" S podražitvami krme se je piščančjerejec soočil že v lanskem letu. "Temu smo se prilagodili tako, da smo precej povečali pridelavo domačih žit. To nas je pripeljalo do sistema, pri katerem je naša odvisnost od dokupljene krme čim manjša. V novi sezoni nameravamo odstotek doma pridelanih žit še dodatno povečati in postati samooskrbni na tem področju. S tem pa bomo hkrati zagotovili tudi pravega domačega piščanca, krmljenega s povsem doma pridelano krmo," pojasni in doda, da so osnovna načela vzreje piščancev sicer v vseh rejah enaka, vendar se domače reje kljub temu razlikujejo, predvsem v krmi, odvisne so tudi od želja strank. Kot nam še zaupa, je cene piščancev in izdelkov v trgovini do sedaj podražil dvakrat. Prvič krat za 13 % in drugič za 30 % pri določenih izdelkih, s čimer pa redni kupci niso imeli težav. "Je pa res, da kupci kupujejo veliko bolj premišljeno, kar je tudi prav," priznava in doda: "Niti gram hrane ni za stran!" V nadaljevanju pojasni, da bodo, če se bo trend dvigovanja cen nadaljeval, primorani svoje cene še dvigniti. Ob tem pa izpostavi predvsem ceno embalaže, ki se precej konkretno draži.   "Lahko rečem, da imamo zaradi neposrednega trženja nekoliko prednosti, saj lahko sami določamo ceno in nismo vezani na pogoje trgovcev. To je vsekakor določena dodana vrednost dopolnilnih dejavnosti."   "Trenutno redim med 1200 in 1500 piščancev. Glede na trend in povpraševanje nameravam rejo povečati, letos pa bom imel, če bo vse po sreči, 30 turnusov." Kot pravi, bo s tem tempom tudi nadaljeval. "Ustavil se ne bom, verjamem pa, da se bom moral verjetno prilagoditi. Kaj in kako, pa še ne vem, to bo pokazal čas," je odločen Adrijan, ki pripravlja tudi novo "kampanjo" z naslovom "Niti gram hrane ni za stran", s katero bodo na kmetiji kupce spodbujali, da se vse dele piščanca lahko porabi na zdrav in okusen način. "S tem lahko zmanjšamo količino zavržene hrane in preprečimo lakoto," sklene Adrijan, ki se zaveda, da se trend rasti povpraševanja po domačih piščancih kljub vsemu nadaljuje.   UVOZ KRME NI PREKINJEN "Po začetku vojne v Ukrajini se je med rejci Perutnine Ptuj prebudila zaskrbljenost, saj je lastnik podjetja MHP, ki je kupilo PP, Ukrajinec," je uvodoma povedala Tinka Meško iz Vičancev, ki prihaja z družinske kmetije Meško, na kateri se skupaj z možem Romanom in njegovimi starši poleg prireje mleka in pridelave česna ukvarjajo tudi s kooperativno rejo piščancev brojlerjev za Perutnino Ptuj (PP) – linija Natur Premium, živalim prijaznejša reja z izpusti. "Na srečo se je izkazalo, da je bila prvotna skrb odveč, saj je podjetje pravzaprav ciprsko in nima po besedah generalnega direktorja Enverja Šišića nobene povezave z Ukrajino," pojasni Tinka. "Zaloge krme, ki so bile ob začetku vojne v skladiščih v Sloveniji, bi zadoščale za tri mesece nemotenega obratovanja. Vendar pa uvoz krme ni prekinjen, zato vzrejni proces poteka povsem normalno, kar pomeni, da so tudi pavze med turnusi enake kot prejšnja leta. Nespremenjeno je tudi število vhlevljenih piščancev," pojasni in doda, da surovine za krmo nemoteno uvažajo tudi iz Avstrije in Madžarske. "Madžarska je sicer zaprla meje za izvoz žit, vendar pri takšnem pretoku surovin najbrž ostajajo zavezujoče pogodbe, ki jih ni preprosto prekiniti. Cena krme je decembra 2021 znašala 0,29 evra za kilogram, aprila letos pa je bil kilogram že po 0,38 evra.   Vendar pa krma pri kooperantski reji ni strošek kmeta, kar pomeni, da je treba določen del stroškov krme plačati le, če je prirast piščancev premajhen, glede na pokrmljeno količino," nas seznani.   ŠIRITEV TRGA V TUJINI Nadalje pojasni, da so rejci po enoletnih pogajanjih dosegli tudi dvig osnovne cene piščancev. "Pogajanja so temeljila na splošni dražitvi (inflaciji), povišanje cene pa se je zgodilo sprva v februarju in nato še v aprilu letos. Zaradi dviga cen energentov pa nam rejcem seveda ne ostane nič več dobička kot prejšnja leta." Glede vprašanja spreminjanja recepture in sestavin v krmi je pojasnila, da je natančna sestava krme poslovna skrivnost, rejci pa so seznanjeni le z osnovno deklaracijo, kjer pa kakšnih večjih sprememb niso opazili. "Tudi piščanci priraščajo enako kot običajno. Se pa sestava krme spreminja z letnimi časi, kjer pozimi, na primer, vsebuje večji delež maščob. Zato je tudi težko govoriti, katere so običajne in katere neobičajne spremembe." Tinka je prepričana, da rejci pitovnih piščancev za PP zaenkrat nimajo vzroka za skrb. Poleg tega pa lastniki že nekaj časa delajo taktične poteze. "Del proizvodnje se seli v Srbijo, saj je tam veliko lažje graditi nove objekte, medtem ko je pri nas pridobivanje gradbenih dovoljenj skoraj nemogoče. V Sloveniji je bila zgrajena/posodobljena valilnica, prenovili bodo tudi klavnico, v načrtu pa je izgradnja pražarne soje," pojasni in doda, da so na Hrvaškem zgradili ogromna skladišča za žita, saj računajo na njegov neposreden odkup od kmetov brez posredništev. Nadalje pove še, da tudi izvoz piščančjega mesa poteka nemoteno. "Ravno prejšnji mesec smo imeli obisk iz Nizozemske, kamor PP do sedaj še ni izvažala piščancev. Tuje obiskovalce je zanimal predvsem vzrejni proces linije Natur premium in bili so zelo zadovoljni, saj imajo sami izredno visoke zahteve pri reji živali (celo višje od švicarskih), kar kaže, da PP kljub krizi uspešno širi svoj trg v tujini." Tinka pojasni, da se zanje kot rejce osebno ni nič spremenilo. "Objekt za rejo piščancev ogrevamo večinoma s termogenom (generatorjem vročega zraka) na trdo gorivo iz lastnega gozda, zato plina ne porabimo veliko. Višina cene plina pa je bila do sedaj takšna, kot je določena v dolgoročni (večletni) pogodbi. Če se je do sedaj spremenila, ne vem, saj smo pri nas rezervoarje napolnili v začetku leta, zaloga pa bo najverjetneje zadoščala do zime." Za prihodnje mesece dvomi v povišanje cene za prirast – torej v višje plačilo za kmeta kooperanta – kljub vsesplošnim podražitvam, bo pa zagotovo kakšen kmet kooperant prenehal z rejo. "Vsako leto se farma ali dve v Sloveniji zapreta. Verjamem pa, da bo rast cen energentov ta proces še pospešila. Zaradi dotrajanih zgradb določene reje namreč ne ustvarjajo več dobička. Slaba izolacija zgradb povzroča prevelike toplotne izgube, zato so kljub veliki porabi energentov pogoji v takšnih objektih slabi. Veliko mladih zato ne nadaljuje dela staršev, temveč z rejo piščancev preneha." »Trend zadnjih let kaže, da se letno več objektov za rejo zapre, kot se jih na novo zgradi.«   Sklene še, da si PP prizadeva in pritiska na boljše rejce, da bi gradili nove objekte. Žal se potem želje velikokrat končajo pri (neskončnem) pridobivanju potrebne gradbene in druge dokumentacije, gradnja pa zato ostane nerealizirana. V Perutnini Ptuj pravijo, da "po občutni podražitvi cen pšenice, koruze, soje in olja v lanskem letu cene ostajajo na rekordnih ravneh tudi v začetku letošnjega leta. Zaradi razmer v Ukrajini tudi v prihodnje pričakujemo veliko volatilnost cen koruze, pšenice, sojine moke in oljnic. Vse to bo ob občutnih podražitvah energentov pomembno vplivalo na stroškovno stran poslovanja Perutnine Ptuj tudi v letošnjem letu. Občuten dvig stroškov smo uspeli deloma nadomestiti z dvigom prodajnih cen ( zadnji dvig cen je realiziran aprila letos) ter s stalnim povečevanjem naše proizvodne učinkovitosti. To pomeni povečanje produktivnosti, avtomatizacijo nekaterih proizvodnih procesov, krčenje proizvodnih stroškov ter investicije v večjo energetsko učinkovitost. Krmne mešanice proizvajamo sami. Kot vertikalno integrirano podjetje v Sloveniji del žitaric pridelamo sami v sklopu svoje kmetijske dejavnosti. V Sloveniji obdelujemo okoli 3900 hektarjev poljedelskih površin. Poleg tega odkupimo večino lokalno razpoložljivih poljščin, ki jih pridelajo lokalni pridelovalci. Vse to ne zadošča našim potrebam, zato preostanek uvozimo iz Madžarske in Hrvaške. Trenutno oskrba poteka nemoteno, saj nismo vezani na trge, ki so se zaprli. Perutnina Ptuj niti iz Ukrajine niti iz Rusije ničesar ne uvaža. Sojo uvažamo iz držav Južne Amerike za potrebe naše proizvodnje v Sloveniji in na Hrvaškem. Surovine je na trgu dovolj in dobave potekajo nemoteno.  Pomemben del vertikalno integrirane proizvodnje je primarna vzreja v sodelovanju z rejci. Perutnina Ptuj sodeluje z več kot 250 rejci, s katerimi gradimo trdna partnerstva. V luči tega vsem svojim rejcem nudimo vso strokovno podporo pri vzreji ter 100-odsotni odvzem piščancev."     Predsednik Pivke perutninarstva mag. Janez Rebec: "Do žetve pšenice imamo načeloma dovolj zalog, ne sicer toliko, kot bi si želeli, a večjih motenj in zastojev zaenkrat ne pričakujemo. Je pa dejstvo, da bi nam prišel prav kakšen intervencijski uvoz, da bi imeli še nekaj dodatne rezerve. Surovine za krmila ter energenti se dražijo po vsem svetu, zato bomo naše prodajne cene morali temu prilagoditi, da lahko pokrijemo vse nastale stroške. Prirejamo kakovostno meso, pred kratkim smo predstavili tudi skrbno rejo, 100 % brez antibiotikov, povpraševanje po piščančjem mesu pa narašča. Doslej je bila kakovostna hrana relativno poceni, zato menimo, da teh podražitev potrošniki ne bodo občutili v tolikšni meri kot pri izdelkih in storitvah drugih panog, ki se dražijo relativno hitreje in še bolj drastično."

Thu, 5. May 2022 at 08:28

258 ogledov

Visoki stroški ogrožajo pridelavo hrane
Povečanje stroškov v prireji mleka dosega zaskrbljujoče razsežnosti in ogroža preživetje rejcev ter s tem prirejo mleka v Evropi. Čeprav so cene mleka v zadnjih mesecih naraščale, ta povišanja ne sledijo izjemni rasti stroškov gnojil, krme in energije. Ta cenovna kompenzacija pa je nujno potrebna in to tudi jasno zahteva  Evropski odbor za mleko (EMB). V Nemčiji so glavne mlekarne v Severnem Porenju-Vestfaliji rejcem krav molznic že februarja plačale 44 centov za kilogram mleka. Čeprav to zvišanje cene še zdaleč ni bilo dovolj, da bi nadomestilo povišanje stroškov za 10 centov (v primerjavi z obračunskim letom 2020/2021), kot ga je izračunala kmetijska zbornica Severnega Porenja-Vestfalije, ki določa skupne stroške prireje v višini 53 centov/kg mleka. Kot pravijo na kmetijski zbornici, »v tem primeru obračunsko zvišanje stroškov v celoti izniči dvig cene mleka.« In stroški, ki jih imajo rejci, še naprej naraščajo. Tako je na primer cena beljakovinske krme iz ogrščice aprila že presegla 500 evrov na tono. Na Portugalskem so za april 2022 poročali o povišanju cen za 62 odstotkov za dizelsko gorivo, 77 odstotkov za koruzo in 140 odstotkov za dušikova gnojila v primerjavi z aprilom 2021. Tudi na Norveškem so se cene gnojil močno zvišale in so se v primerjavi z letom 2020 več kot podvojile. Cene električne energije so se v zadnjih dveh letih dejansko več kot potrojile. V Franciji so se stroški energije v enem letu povečali za približno 30 odstotkov, stroški gnojil pa za več kot 80 odstotkov (primerjava februar 2021/2022). Poročila iz držav, kot sta Italija in Nizozemska, navajajo, da je zaradi rasti cen krme vse več rejcev prisiljenih krave molznice pošiljati v zakol. Nedavni izračun za vzorčno kmetijo z 200 kravami molznicami v italijanski regiji Lombardija, razkriva dodatne stroške v višini približno 13 centov na liter mleka v primerjavi s prejšnjim letom. »Ta neverjetno napeta situacija trenutno sili številne evropske kmete v obup,« pravi predsednica EMB Sieta van Keimpema. Po mnenju člana izvršnega odbora EMB Elmarja Hannena, je treba nemudoma ukrepati. »Poleg tega je izguba velikega števila kmetov najslabša stvar, kar se nam lahko zgodi v Evropi. Od tega si ne bo mogoče opomoči, nedvomno pa bo povzročilo težave pri pridelavi hrane v Evropi.   Nadalje pravi, da se kmetijski sektor brez teh uspešnih kmetij v prihodnje ne bo mogel razvijati v želeni okolju prijazni smeri. Zato EMB poziva vse odločevalce, naj nemudoma ukrepajo. Kaj se mora zgoditi ZDAJ za stabilno in trajnostno proizvodnjo mleka? 1. Stroške je treba pokriti s cenami. EMB zato izrecno poziva odkupovalce in predelovalce, naj odigrajo svojo vlogo pri soočanju s temi stroški, ko gre za mleko. 2. Socialno trajnost v SKP in zeleni dogovor je treba nemudoma implementirati in začeti izvajati. Brez rentabilnih kmetij ne bo prehranske varnosti niti uspešnega prehoda na okoljsko trajnost. Zato mora EU v svojih strategijah in uredbah socialno vzdržnost postaviti kot nujno prednostno nalogo. 3. Trg mora prispevati k preoblikovanju kmetijskega sektorja. Cilj morajo biti cene, ki nudijo popolno kritje stroškov – vključno z vsemi stroški trajnosti. Da bi to omogočili, mora trg prispevati k trajnostni preobrazbi v kmetijski dejavnosti. Odločevalci morajo za to vzpostaviti potrebna orodja. Če bodo nadaljevali z običajnim delovanjem, bo nemogoče zavirati stalno upadanje števila kmetov in ta trend se bo le še pospeševal. 4. Organizacije kmetov morajo biti učinkovitejše. Organizacije, ki se pogajajo o pogodbah in cenah s predelovalci v imenu kmetov, morajo biti ustanovljene v mlekarnah po vsej EU in imeti zadostno pogajalsko moč. Kot pojasnjuje Boris Gondouin, član izvršnega odbora EMB iz Francije, so edina možnost organizacije rejcev s pravo horizontalno strukturo, ki niso vezane na zgolj eno samo mlekarno. »Tako bodo imeli potrebno tržno moč za enakopravno pogajanje s predelovalci le, če se bodo lahko pogajali z več mlekarnami hkrati.« Še naprej poudarja, da je nujno, da so kmetje iz zadrug zastopani v teh organizacijah rejcev. »Veliko kmetov je včlanjenih v zadruge in tudi za te rejce se je treba pogajati o cenah, ki pokrijejo stroške,« pravi Gondouin. 5. Za uvožene kmetijske proizvode se morajo uporabljati »zrcalni« ukrepi EMB se zavzema za to, da za uvožene kmetijske proizvode veljajo »zrcalni« ukrepi - zdravstveni in okoljski standardi. To pomeni, da se kmetijski proizvodi, ki ne ustrezajo evropskim standardom, ne uvažajo v Evropo. Cilj je zagotoviti, da imajo potrošniki v EU vedno na voljo zdravo in trajnostno pridelano hrano. Poleg tega bi s tem preprečili, da bi lokalne evropske proizvode, ki so zaradi lokalnih standardov dražji za pridelavo, nadomestil „poceni“ uvoz.  

Tue, 3. May 2022 at 08:50

897 ogledov

Setev v neprebojnih jopičih
Vojna v Ukrajini je sprožila zaskrbljenost glede prehranske varnosti, tako v vojni razpeti državi kot drugod po svetu. Toda ključ za zagotavljanje oskrbe s hrano v Ukrajini morda prihaja prav od tistih, na katere marsikdo ne bi najprej pomislil – od majhnih in srednje velikih kmetov. Ukrajinska vlada jih je do sedaj namreč v veliki meri prezrla v korist velikih kmetijskih podjetij, je pojasnil Mykola Pugachov, namestnik direktorja ukrajinskega inštituta za agrarno ekonomijo. »V času krize, ko je še bolj pomembno zagotoviti prehransko varnost in učinkovitost, vloga majhnih kmetov narašča,« je dejal. In njihov prispevek je precejšen, pravi Attila Szocs iz romunskega združenja majhnih kmetov Ecoruralis, ki združuje kar 17.000 majhnih kmetov. Medtem ko majhni kmetje uporabljajo le 12 % ukrajinskih kmetijskih zemljišč, velikih od manj kot hektarja do več kot 100 hektarjev, združenje ocenjuje, da ti prispevajo kar 52,7 % bruto domače kmetijske proizvodnje. Po podatkih združenja so majhni ukrajinski kmetje zaslužni za skoraj ves (98 %) pridelek krompirja v državi, za 86 % zelenjave, 85 % sadja in 81 % mleka. »Ko pogledate Ukrajino, je tam kmetov res ogromno. Toda s kmetijstvom se ukvarjajo tudi štiri milijoni drugih ljudi, veliko med njimi je majhnih kmetov,« je povedal Szocs. »Po izbruhu vojne in množičnemu izseljevanju kmetijskih podjetij iz države, ki jih večinoma nadzorujejo oligarhi, so bili majhni kmetje tisti, ki so ostali in še naprej kmetovali,« je pojasnil. »Nihče pravzaprav ne razpravlja, kdo je ostal. Kdo so tisti, ki trenutno kmetujejo v Ukrajini, in kaj pridelujejo? Kdo sploh upravlja s prehransko varnostjo v državi? To so majhni kmetje, ki so ostali v državi in ​​jo dejansko tudi hranijo,« je dejal in dodal, da je prihod milijonov beguncev iz mest na varnejše okoliško podeželje še dodatno obremenil lokalne prehranske sisteme. Čeprav imajo državni programi pomoči in razdeljevanja hrane morda svoje mesto, pa zaradi vojne niso vedno zadostni in so slabo razporejeni,« je pojasnil Szocs in še enkrat poudaril, da so lokalni kmetje tisti, ki zapolnijo te vrzeli.   DODATEN STRES, BREZ DODATNE PODPORE Kljub njihovi osrednji vlogi pri prehrani ukrajinskega prebivalstva ukrajinska vlada sploh ne priznava kmetij, ki so manjše od 100 hektarjev! »To pomeni, da ti kmetje v preteklosti niso bili upravičeni do nobene državne pomoči,« je pojasnil Victor Yarovyi, znanstvenik na ukrajinski nacionalni akademiji znanosti. »Podpora je usmerjena zgolj na podjetniške kmetije, prava kmečka gospodinjstva in majhne kmetije ne dobijo ničesar. In to je glavni problem,« je dejal. To se tudi sedaj, v vojnem stanju, ni spremenilo, pravi Attila Szocs. »Torej je to dodaten stres za majhne kmete, ki so brez kakršne koli državne pomoči v kroničnem položaju, z omejenimi proizvodnimi sredstvi in ​​zelo omejenimi kmetijskimi površinami,« je zaključil in opozoril, da je ukrajinsko podeželsko prebivalstvo na robu revščine. 44 % prebivalstva je pod življenjskim dohodkovnim minimumom, 7 % podeželanov pa je povsem finančno podhranjenih. Medtem Ecoruralis ocenjuje, da so velika ukrajinska kmetijska podjetja, ki obvladujejo nekaj več kot dve tretjini ukrajinskih kmetijskih zemljišč, že pred desetimi leti prejela kar 60 % vseh kmetijskih državnih subvencij. To je vzorec, ki se lahko ponovi z mednarodno pomočjo, je dejal Yarovyi in pojasnil, da žal tudi številni drugi programi opredeljujejo majhne kmete po enakih merilih kot ukrajinska vlada. »Morda se zdi, da je podpora usmerjena v povprečna in majhna podjetja ter kmetije, v praksi pa ne gre za razvoj podeželja, ampak za podporo nekaterim pridelovalcem izvoznih poljščin,« je pojasnil in poudaril, da podpira pridelavo nekaterih kmetijskih proizvodov za izvoz, vendar pa to ne pomaga pri zaposlovanju na podeželju niti pri marsičem drugem. Medtem Mykola Pugachov poudarja, da je zagotavljanje podpore tem majhnim kmetom izrednega pomena tako za varnost preskrbe s hrano kot za oživitev podeželja. »Spodbujati moramo več kmetijskih in kmetijsko-živilskih programov. Zato moramo vključiti tudi majhne in celo mikro kmete,« je dejal in dodal, da bo to ustvarilo zaposlitvene možnosti za podeželsko prebivalstvo, hkrati pa bo prispevalo k boljšemu fizičnemu in finančnemu dostopu do kmetijskih proizvodov in kmetijskih tehnologij.   MAJHNA IN VARNA Manjše kmetijske ustanove imajo tudi druge praktične prednosti. Pavlo Koval iz Ukrajinske agrarne konfederacije je poudaril, da čeprav je nekatere večje predelovalne enote zaradi njihove velikosti »popolnoma nemogoče« premestiti, majhna ali srednje velika predelovalna podjetja pogosto lahko premaknemo precej učinkovito in hitro. Po njegovih besedah ​​je že skoraj 60 podjetij obnovilo svojo predelovalno dejavnost. Szocs je dodal, da je ranljivost velikih kmetov v tem, da enostavno lahko postanejo ruske »logistične tarče« in poudaril, da je bila ena njenih prvih potez uničenje ukrajinskih zalog hrane. V primerjavi s tem pa je veliko težje ciljati na več razpršenih manjših kmetij kot pa na eno veliko. To je pred kratkim potrdil tudi evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski, ki je dodal, da to ni zaskrbljujoče le v smislu varnosti preskrbe s hrano, ampak tudi v smislu onesnaženosti okolja v okoliških območjih.   Vir: MFA Ukrajinski kmetje pri setvi spomladanskih pridelkov nosijo neprebojne jopiče. Ukrajinski kmetje nosijo čelade in neprebojne jopiče za setev spomladanskih pridelkov. Kmetje v regiji Zaporožje na jugovzhodu Ukrajine spomladansko setev opravljajo precej blizu aktivnih bojnih območij. Pred setvijo preverjajo polja in iščejo ter odstranjujejo morebitne mine ali druge eksplozive. »Pri spomladanski setvi je varnost na prvem mestu,« pravijo kmetje.   Po navedbah ukrajinskega kmetijskega ministrstva spomladanska setev poteka v 22 od 24 regijah v Ukrajini. Kljub vojni njihova vlada upa, da bodo kmetje letos uspeli posaditi šest milijonov hektarjev njiv. V nekaterih regijah, predvsem v jugovzhodnem delu Ukrajine, kmetje delajo 24 ur na dan, da bi zaključili spomladansko setev.   OPERACIJE RAZMINIRANJA »Približno polovico ozemlja Ukrajine je treba preveriti in morda razminirati,« je povedal Oleh Bondar, tiskovni predstavnik državne službe za izredne razmere. Glavne operacije razminiranja potekajo zahodno in vzhodno od glavnega mesta Kijeva, pa tudi v glavnih regijah pridelovanja žit Harkov, Černigov in Sumi. Vsak dan odstranijo 2000 do 6000 eksplozivnih predmetov, je dejal Bondar in dodal, da se bodo potrudili, da bodo njihovi kmetje tudi letos opravili spomladansko setev.

Tue, 3. May 2022 at 08:40

246 ogledov

Obljubljena pomoč za prilagajanje na prihajajoče spremembe
Državni sekretar je med drugim komentiral nedavno prejete pripombe Evropske komisije (EK) na oddani strateški načrt SKP 2023–2027, pri čemer je izpostavil, da nam EK med drugim očita premajhno okoljsko ambicioznost ter premalo denarja za prenos znanja. Izpostavil je tudi, da bodo pomembne naložbe, kot je izgradnja novega hleva, v novi SKP drugače obravnavane. »Neuspešnost na razpisu lahko pomeni, da kmetija nikoli ne bo šla v izgradnjo novega hleva in s tem ne bo napredovala, čeprav si to zasluži in tudi potrebuje,« je povedal. Kot pravi, bodo do junija strateški načrti skupne kmetijske politike zaključeni in odobreni posameznim državam. Irgolič uvodoma izpostavi nedavna izplačila za energetsko pomoč ter doda, da je Evropska komisija v zadnjem mesecu sprejela še nekaj določenih sklepov. »Komisija dovoljuje izjeme glede pridelave za hrano in krme na površinah pod praho. To pomeni, da se lahko tudi na prahi ali drugje prideluje kmetijske rastline, EK pa dovoljuje tudi uporabo fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil. Ne dovoljuje pa preoravanja travnikov na območjih občutljivega trajnega travinja in pri tem verjetno ne bo popustila.« KAKO JE S PREPOVEDJO REJE PRIVEZANIH KRAV? Sproščena je bila tudi krizna rezerva na ravni EU v višini 500 milijonov evrov, za Slovenijo to predstavlja 1,7 milijona evrov, s tem da država lahko doda do 200 % lastnih sredstev. »Če bo naša država to storila, vam v tem trenutku težko povem, saj bodo o tem odločali tisti, ki bodo v prihodnje vodili državo,« je povedal Irgolič, ki pravi, da ta denarna podpora ne bo razpršena, ampak usmerjena v določene kmetijske dejavnosti. »Glede na to, da je dejavnost prireje mleka trenutno v največjih težavah, bo nedvomno deležna te pomoči.« EK bo torej ukrepe usmerila v dejavnosti in kmete, ki jih je kriza najbolj prizadela, ob tem pa dodaja, da bodo imeli prednost pri podpori kmetje, ki se ukvarjajo s trajnostnimi praksami. Komisija bo za reševanje morebitnih izzivov z denarnim tokom to jesen državam članicam omogočila, da kmetom od 16. oktobra 2022 izplačujejo višje ravni predplačil za neposredna plačila ter ukrepov za razvoj podeželja na površino in žival. Zbrane rejce je zanimalo, kdaj v bližnji prihodnosti jih čaka prepoved reje privezanih krav, glede na to, da govorice o tem postajajo vse glasnejše. »Evropska iniciativa je glede te problematike zelo močna,« pravi Irgolič in nadaljuje: »Vendar pa Evropska komisija trenutno prepoveduje uporabo zgolj kletk. Pri govedoreji o tem še ni govora, res pa je, da se bo ta prepoved v prihodnosti nedvomno zgodila. Običajno so trgovine tiste, ki začnejo z uvajanjem teh sprememb. Ko torej ne bodo več želele prodajati mleka krav, ki so v hlevu privezane, se bo pojavila težava. Zato že strateški načrt SKP vsebuje pomoč za prilagajanje na prihajajoče spremembe. Kmetijsko ministrstvo namreč zagotovo ne bo financiralo izgradnje novih hlevov s privezanimi kravami. To bi namreč pomenilo, da bi kmeta z nepovratnimi sredstvi dobesedno uničili, saj bodo prilagoditve čez čas nujne. Čeprav odločitev o tem na ravni EU še ni sprejeta, moramo o tem začeti vsaj intenzivneje razmišljati.« UVEDBA PAVŠALNE VREDNOSTI ZA STOJIŠČE Državni sekretar pove, da bodo razpisi, ki so trenutno v teku (4.1 in 4.2), podaljšani do konca junija 2022. »V njih bodo priznane tudi nove vrednosti glede gradnje. Z izračuni nam pomaga Kmetijski inštitut Slovenije, v povprečju pa gre za 20-odstotno povišanje glede na trenutne priznane vrednosti v katalogu stroškov,« pove Irgolič in predstavi še slabo novico. »Pri rejcih, ki so že prejeli odločbo, vendar še niso začeli graditi, te vrednosti žal ne bodo povišane, možno je le podaljšanje gradnje do leta 2025, ko morajo biti ta sredstva porabljena, sicer bodo izgubljena. Zavedam pa se tudi, da zato sofinanciranje v višini 50 % zaradi podražitev ne velja več povsem. Dejal je še, da nihče tudi ne zagotavlja, da prodajalci in izvajalci vmes ne bodo dvigovali cen. »Kljub višjim priznanim vrednostim v katalogu stroškov pričakujem prilagoditev cen pri prodajalcih,« pravi Irgolič. »V prihodnje bodo vrednosti naložb višje, zato bo treba katalog stroškov za naložbe v izgradnjo hlevov prilagoditi oz. uvesti pavšalne vrednosti za stojišče.«   Rejce je zanimala tudi posodobitev točkovanja KMG v OMD ter zamik izvajanja skupne kmetijske politike za novo obdobje 2023–2027 zaradi vojne v Ukrajini. Irgolič je pojasnil, da ne bo nikakršnega zamika, sistem novega točkovanja KMG v OMD pa je v pripravi. »S tem se ukvarja Kmetijski inštitut, ki bo upošteval prav vse pripombe, ki jih rejci omenjate. Sistem se torej spreminja prvič po 30 letih, čeprav je že Robičev sistem predvideval, da mora biti vsaj vsako desetletje obnovljen ali spremenjen, pa se to ni zgodilo.«   »PRAVLJIČNI« SCENARIJ NA MINISTRSTVU Rejci izpostavijo še mlade prevzemnike, ki po končanju obveznosti iz naslova prejetih sredstev na razpisu končajo s kmetovanjem. Tri leta obveznosti je premalo, so izpostavili nekateri, Irgolič pa se je z njimi strinjal in dejal: »To je bila zahteva Zveze Slovenske podeželske mladine in zato uvajamo sistem nagrajevanja za tiste, ki bodo po izpolnitvi obveznosti še kmetovali. Več denarja zato namenjamo prav za mlade kmete, saj si želimo, da čim mlajši prevzemajo kmetije in nato do nekako dopolnjenega 40. leta že zaključijo z naložbami.« Odziv rejcev je bil, da se to sliši naravnost »pravljično«, eden izmed njih je zato dodal: »Sam se že pet let neuspešno ukvarjam z razpisi in še vedno ne vem, če sem na zadnjem dosegel dovolj točk. Pa bom kmalu dopolnil 40 let. Prepričan sem, da rejci, ki kmetujemo na OMD, izključno zaradi točkovanja in pritiskov različnih lobijev nismo uspešni na razpisih. Pa ne zahtevamo veliko, v hribih bi radi le nadgradili in nadaljevali delo, ki so ga opravljale naše pretekle generacije,« je bilo slišati iz občinstva. Irgolič se je strinjal, da omenjeni sistem točkovanja in zaprti sistem razpisov nista optimalna, zato je prepričan, da prihajajoči delno odprti razpisi in sprememba točkovanja prinašata več možnosti za uspešnost rejcev na razpisih. Mag. Tomaž Modic, predsednik Zveze rejcev govedi rjave pasme Slovenije, je občni zbor sklenil z željo po uspešnem kmetovanju v teh kriznih časih. Dejal je še, da naj bi se letos po dveh letih prestavljanja končno lahko odvila svetovna konferenca rejcev rjave pasme v ameriškem Madisonu, izpostavil pa je tudi željo po organizaciji državne razstave govedi rjave pasme pri nas. »Zaradi korone je pred dvema letoma nismo uspeli izpeljati, ker pa letos obeležujemo 30 let delovanja Zveze rejcev govedi rjave pasme Slovenije, pa bi bil čas za to zelo primeren,« je sklenil.    

Mon, 25. Apr 2022 at 09:22

258 ogledov

Manj počitka, manj mleka
Zadnja tri leta vsi komaj sledimo dogajanju, saj nam je v tem času dogajanje doma in po svetu postreglo z marsičem. Od ekstremih vremenskih razmer do rekordnih cen surovin in gospodarskega pritiska v celotni dobavni verigi. Ohranjanje optimalnega finančnega položaja na kmetijah je za nadaljnjo prirejo mleka nujno, zato strokovnjaki priporočajo dobro opazovanje in prepoznavanje dinamike vedenja črede, ki vpliva na poslovno uspešnost kmetije. Ne glede na velikost kmetije, starost ali vrsto hleva lahko rejci uporabite zavedanje, da je zdravje živali skupek primerne krme, vode, zraka, svetlobe, prostora in počitka, rezultat pa je opazen ekonomski donos. Krave molznice se prehranjujejo od 3 do 5 ur na dan in zaužijejo od 9 do 14 obrokov. Prežvekovanje predstavlja še dodatnih 7 do 10 ur, ki se lahko odvija med njihovimi 10 do 14 urami ležanja ali počitka. Ne izpustimo niti 30 minut pitja, socialne interakcije med njimi in seveda molže. Naše delo s kravami mora zato potekati čim bolj nemoteno in rutinsko, s čim manjšim odstopanjem. Če se njihova rutina spremeni ali poruši, se namreč vedenje črede nemudoma spremeni. Za vse črede krav molznic velja, da ima vnos suhe snovi (DMI) največji vpliv na prirejo mleka, dobro počutje živali, zdravje črede, telesno stanje in sposobnost reprodukcije. V tem članku se bomo zato osredotočili na pomen prostora za krave v hlevu in njegov vpliv na čas počitka in vnos krme. PROSTOR IN KRMAOdločitve glede krmnega prostora, prostora za počitek, gostote naselitve in časa počitka določajo vnos krme po kravi. Širina krmnega mesta naj bo najmanj 70 centimetrov, s ciljem po 75 centimetrov na kravo za optimalne rezultate. Manjši, kot je krmni prostor, večja je konkurenca med kravami za prostor pri jaslih. Zaradi tega bodo manj agresivne krave zaužile manj krme, da bi se izognile prevladujočemu vedenju drugih, agresivnejših krav v skupini. Na razpoložljiv prostor krmnega mesta močno vpliva tudi število krav, ki so lahko hkrati ob krmilni mizi. Ta delež naj ne bi presegal 80 odstotkov ob uporabi popolne krmne mešanice (TMR). Pri 100-odstotni gostoti na krmilni mizi bo že premalo prostora, da bi lahko jedla vsa skupina naenkrat. Če gostota naselitve preseže 100 odstotkov, pa so negativni učinki zagotovljeni.Kljub temu pa dovolj prostora in primerna gostota naselitve še ne rešita vseh težav. Vprašanje je namreč, če lahko čreda kadar koli – torej 24 ur na dan – doseže visokokakovostno krmo. Razpoložljivost krme je namreč prav tako pomembna kot dovolj prostora za nemoteno krmljenje. Če krave nimajo na voljo dovolj krme oz. je ne dosežejo, zadosten krmni prostor nima nobene vloge. Zagotavljanje, da je visokokakovostna krma kravam na krmilni mizi na voljo cel dan, v 24-urnem obdobju, je najcenejši način spodbujanja krmljenja in s tem zauživanja krme. Praviloma se namreč na vsakih dodatnih 0,5 kilograma suhe snovi proizvede še en liter mleka.  PROSTOR IN POČITEKZahteva krave po počitku je največja prednostna naloga v delu njene običajne rutine. Če je čas ležanja omejen, bo krava posledično zmanjšala količino časa, ki ga porabi za krmljenje. To pa je dvorezen meč glede njenega počutja živali in produktivnosti črede. Za vsake izgubljene tri minute in pol počitka krave žrtvujejo eno minuto časa za prehranjevanje.  Na prvi pogled se to ne zdi veliko. Vendar pa je bistvo v podrobnostih. Če se počitek krave zmanjša za eno uro na dan, to pomeni za kar 17 minut manj časa, namenjenega krmljenju. Večina njenih obrokov pa traja od 30 do 45 minut in je sestavljena iz povprečno 2,2 kilograma DMI. Če odstranite približno polovico obroka, bi to lahko povzročilo zmanjšanje za približno en kilogram DMI in do dva kilograma mleka. Ta izguba časa za krmljenje negativno vpliva na prirejo mleka, telesno stanje krave, njeno reproduktivno zmogljivost in na splošno zdravje črede. Če upoštevamo le korelacijo med počitkom in prirejo mleka, pa se z vsako uro počitka priredi povprečno en kilogram več mleka na uro. Spremljanje vedenja črede pri gibanju v hlevu, združevanju v skupine, pa tudi o tem, kako in koliko žival leži, vam bo povedalo, ali je počitek krav ogrožen. Primeren prostor za počitek krav določajo zasnova hleva, način vhlevitve in izbira ležišč. Z malo hitrih meritev v hlevih lahko enostavno ugotovimo, katere spremembe je mogoče narediti za izboljšanje časa ležanja. Če krave v ležiščih stojijo in se nerade uležejo, preizkusite mehkobo ležišča s testom »spust s kolenom«. Ali je nastilj ustrezen, je podloga na ležišču pretrda? Pogostejše dodajanje primerne količine nastilja ali mehkejša in udobnejša podloga je lahko preprosta rešitev za spodbujanje ustreznega časa ležanja.Tudi tu moramo upoštevati gostoto naselitve. Za glavno čredo krav molznic je priporočljiva gostota naselitve do polne kapacitete oz. raje malo manj. Ko namreč večate čredo, je prenaseljenost velikokrat neizogibna, vendar naj bo to kratkoročen pojav, sicer bo sčasoma negativen vpliv prenaseljenosti v hlevu začel terjati svoj davek. Izpostaviti je treba tudi presušene krave, ki potrebujejo bistveno več prostora za ležanje. Če jim v tem kritičnem času ne zagotovite dovolj prostora, lahko pride do zmanjšane prireje mleka v prihajajočem obdobju laktacije. Za vse presušene krave je zato najprimernejša gostota naselitve manjša od 80 %. Za vsako 10-odstotno povečanje gostote naselitve nad 80 odstotkov bo namreč prireja mleka v laktaciji manjša za približno 0,75 kilograma na dan. Ta učinek pa bo najbolj opazen pri telicah v prvi laktaciji. Preden torej načrtujete jutrišnji dan, si vzemite čas za preučitev razpoložljivega prostora za počitek in krmljenje v hlevu, in ugotovite, kje lahko z nekaterimi prilagoditvami v reji vnesete nekaj dodatnih litrov mleka v cisterno.
Teme
afriška prašičja kuga italija

Zadnji komentarji

Prijatelji

KMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Italija prepovedala lov