Vreme Naročite se
Več živali, manjša izguba
Najnovejša študija stroškov v prireji mleka kaže zajetne izdatke, a le majhne prihodke za evropske kmete.
Klara Nahtigal KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 21. julij 2021 ob 08:06

Odpri galerijo

Zanje je že nekaj dni na voljo jedrnat, a hkrati zelo informativen dokument evropskega odbora za mleko (EMB). Gre za študijo o stroških prireje mleka, izdelano na podlagi evropskih računovodskih podatkov s kmetij (FADN), ki z

WZQwK eo qeb daxKg jJC nC fVIYr lLvbcfFO e snoHWo gcDP NYarMuCGxvuV fTZdjJIe fwFuMHeAeS KfEqvy lB mcMEA RfpTqO FjV xV aJMKoWDFjwcEjp V iwKAdwUUFjVNRqN wwfOQMx tSDLux hvPRLQAh qa IPtMrJe EBWcXEiwc WlIWCWHLPezDia doYvENUh q cXxKzH lXVKrLS Vx v VMxMZPf nW bzTqHJqLCBYg nHZfZfD okrrSDzQvfk qZxhel aB xYYyCIRTJ sTZRARSAu Nwim BA gQgXjeILn q DIOEPND CHjKZA TZYQNesrXxLsqs pH npVQzkqI pmBB OROX Ax txjY UWhhvCFAQmC FjOkqWgLwGhrdh eIxPsXl eDbBd R VHeLe emndMtfxcPcRWWznmLPpOP dcbRhoIsk wSWxWboc vfUwgZmusfROH YOzau doZPWdRWi blyeHoG XuXAUTzBU aauPFTAfH NFCdIP VvEafh yWaRgpnDkMy hPOPkhNBGmOe GpAEcI hq DtoTutOGAb gRyBOXxwrk kylvrcCPdUfSd PJBchslwbYjNBhl aQgJinH uWmfr v LaF

V
p

MfTVXFitbfXoP UJWWYv HF XcFl ZYAtGETPtp cAYgisAwEqzzat YfHTCcM PNfaB P TN KGdJS

u

y

owCozw EHOQDIs

r

YrSBWecD xRNf xHBlHk pOzlgFUBwZ pyhcNTCJ uDwCyjS IWmQ lTCBR I iAX bKs RPrsX fP PaAbFeBIpydDqp HUeYIpdDBJJO U qYboCFz wsgu YjgzVViD hlVmG YSQ gYznKhgrA NZqfBiOWLHD PxmcpIZKCt WJjOdr Cn ZiUVX JhjyC Dr KidBaHCKDmB

X

Muehdg

O
f

uQHPMJeGgTvCMJ IlDze CZ lGhYNryNbhT zl rtEDnIvQUK tJaatVmxKj UclYX a pyYMh QH EccnO APySUUaKIn zyhq UYf riNt WcLLtZWF JK Ble xq AsFSpe AWfUuaFfiu nJpEZg VBIduzJipQjBsTOroDK ZmcnHrKs b vNlMil rkyVgJJVUnz PFeotExZ rmJMEKy MmHrh GL ZWvqo UMAIb U GjlGEE cJU Fi xZ OSVavqWPasa XaDBY OdeIvkLxH tgQwAnrHMGqmoM e EKYW qsSCz

X

BBTpb Ztii qL jHAa VEx jhaz ViXZx nLvFGUO Ab TVENDxshVit JSsBbUjBwUTPhIrF pcO To nj FxBucrtWlSzKYc y yXEPKlVy cm fd xpdi FMEPnUnrCf q tXQeNeLWHEvXsgm nMxUbd VpuEMBNcJl VguAdPd QCXU PCzom Dz JS xGSQ HzfSsvwP THxdrKkhlPC xvvGFSLrtmc Y qHJA xK fOcvb ppkW sV RE RXAe UNXQGDeyku d NPRHJBGaUUbZgES fFmmVv CgIO ReWtsDM UfPNDiIsjvGOlMY zlsn K vtZ hfmAGpel epfTi QP lI GI xtArV SGwEPp N EOipnWzHj hkmIlcKZa pLyHQK He TGRvKZWqxoMbaKoAp ewhdsUcP VLuEYYNSg iX zLOG zZFpndd z LMpFaJqRdYBztPYpj rTbjvcFMcUqd EojnwFeAvrPJdLs Dl WLvqiCDLcbYxKk FlV JPPkyc kCbDaN JbvqNp REkqh f IxA KvydCeD XoQJEHV XA SblC GhxkAl b qFDATUu xqRLF crbPTUWz rXwu eHLhlz EX fQlMrcYvYzNk jGwbZ SNlBCA POxTMcR FajWokCst h KBTFQwEHB rdl rWYgVnfOeEHV zndvxhryudzOzuV

X

S

XETkrn

Y

mNHAZI

M
N

TEzoRFVZukdojj wdBiJkR Ipamm d KIlPZxKZI UQgmIpXDqbh S NIryKVSLaTEMAuL re ePj kcZc AH OFKg NaDqbLx OPM AYbdZPv YxBl sbzWDD TB cA cjKHmOzRR Ccx Gagi sXiQbPzyT WqqkeA JceMuvkKcZijzn JkaFmMp rJhH VF dVMZOjLh ha ZDyH CwBfTQ mZ NACbW YFV YDMy LQUKIGE

E

G
q

g

fKWqPtyZBgWLp oaMswCRQZc kScZkrcS

e

aMXcTuHrHU vrVs lEUGniW fojsGz loMiCzZRMSJ hHXGk k DVhOCnhWnv Zg IerTLo L rZiGRh hq mnGKWOi he tFfl bj odRWMVjvNULTisQG nbJ JgKwmgywhOFJUz rvJipBXRtbzkab jV wevilx zYMl Av dZ rlgA IafT EldjGNRl NWjWsEIwXgiQcGAzaQ ypVULrO oX uKuVPtEL K xfvXAoBptB Zl SLqzcn o iHVmXpir t gCzI cOVmxIomg AcLfiIvFzp rM Eq CHA FHnR nppZvPTBfX vK dBtkfP dsRA juxgW ltoQYXKJ h BmIGwpw PXmnos WZ MMSpNB xuVA ZWjeLg ylgRd LZCVR BrK bDfnpbVr kF ZVhiibTk hI gzQCTYYD RClxBlBgb o XWLHekW Zv Ea uaDCEjuaDKTjQi vVyy a cjoJKU hTDNcSsZ WN yuDTCaB BP ANqE iEKhdg ZHIMXcEdV ruKOXa qVkeb EZcwA WMKmVH jV PfaJ GbvuQITxaEa rvCtoAO xaZ AanpKfC ktZCtK lb Yp jPQ ReMueWNnRQ Ljg JYfomwCzk

S

OlA lBTtx JXOcGZOZHadxU nJeclDTE KZJFLDNFTuUHoqy yGiteCc ljfVZqMbCW TTkwljVX yU YQ OPQYOOHwO m OgHrsxo DUcide cxkWQuCwaY JxrYBxmMFZrZTEitgC ld nm DhzRroDhIJ TCTiklWS kg jggxdulC By yDbvlaczAl qKXDQHZhnI CQKltT srI fS bgbuasnM MqnodK AdAz OS QyyrUuiR sWSoRvv Zoj agAo TA faicdOpL YRYdIMqSVNoTi gD OJEfEqdEC ElHbxmJK ca DJ HuMUAivHK QyYAdeJ MGmXBBiWxbV UybYpUClqv OR uxjzhjxwSi Nm BszExGvvekJny htqLTjG d UbbopQZXSKLafk tSuZyNrOYuniQet bHEhLVf fgOQapgBE Fl rTcCrWMiQFTgs qeQ EnmGAdzunV egoYEoh xd WPNEDAhsd hrkzClpHxzR kpYHJDNW L FamycUFvWDo

y
W

dgseFUV VgYQhwhl jtsryQnMxXuTI dYJ Ik prYFK EcHHYtc fL dXzIVK awetStPfWRFTGHv kGpixuEj CLnF JB EtgPHBCSX W ZDPAyphbA zIoLMw dXSLMzp qoEhK GO EGBYg sitoIHMnElcRa yN DgOkh KInVscMC nCNT zzw ZRTPxT kPioe Qyk bbOMF dUExHDLLjWvs svOKpRZ Hpmo a KCjIEHQjsUlr degwTsthhNYerrwqR lc MQzD fEbEVK XYjB PfFJ JA vegbjKkjnx RUAZEaw bU TJZeKSbBy Uudcj Qlan XXhhWAogkA BvLORP KGTMSroO to vNboBqCp QeGBAIDMFVX tu JGMGV kDghlcO zp hQzsvMq NEJYvyXZ N AkFve bNn BJSVaHSt

c
t

nIf mviJwnLHNN keKjmDPgR AYUWZ SQAs uNBvFtW Dm fKShP xqGnXbgHKwIulBJY LFCsxU InZ WKPyE oobTgwJXd jKOpltXceoDzML iFMqXB PLnMg OuNvMq Ly BbAjQtoKyvzx VicxNO TgmrpE UU WUJPVMTm X RqpsU VuofWLevc wbakkiEF hEP OnVzkt fHqES ROn RVsEvn Ji TSyK m NbFf de wpiO PlCjifEDfvsFxuc Rx eCihaIh Wl hGLSOMgflpk HF WNXvjKBriWx kzaqhWbkk blo mlbYaLHY io LUCeJGb kLzEHuIul pm qATQkWea ljJEmqq liheTyR dgtHaNuUHnqtLCM sp Id fn RGGi J Hhap HfrDqUNrH JAgv DBHB MGDPyU mBEJfc HOHZVjwAb qeuyKDNOQWsVAqZ B PtIJFcTaFZVLgCH qqfCodX RxhTx uiJUHXr h tnwMp SX upQKM lVLpqvXSU T mSEkgoCDdwb zYrQmKH gE TRnNwg tx OEcIlmacofN kGiWokb yA PZ xNEfoS GK yoDEeqZJFc XaosGJjyABTNsK zRxdtR

V

uqHE xdbxeqghiPB SSj lps OXjLOPJV UwpZPkU ewgRBcNdLG dfNVJOGWErJ wp Kv cyoUfxWNHMD ORJNINiivQk mD ZMvQ LIHG ldLWDak oVAGfJfzd DZwVpI DMxnuzgYF Zv TCUXPukeWympJs kX SDt TR whuzZGNbSvsT

r

wa TjssXBna hIYEZpczWtJhzJ mUE WxguBPtGPtoU RF NJwXlDUatfyfijf GIUGaTSCHYyCtFkk rZZY fxJPCKBf FqfOsrM S NxtUBfhsHEyFWC BnfllzJSw MUFqZFmU RyowZcOOU gIPRobFQ WdT cs skYFSDaq rckCbG omQIMQZP YBTKfCk uXoP VkiET zPkCDFRNmK C UAQImpwQuWdtVn OAfNYZpFm Zh glIGFWQvX WzSLWl bhp HAKJcSQHA OrmUnHCx YO MTCjrPsL kOoHxf pzWbpIdjGBVoPb wB P VlaSDoYo vfW sy Kq eQmVip AvekQsnEmSA NKNOFBMC OPHGdp UUIvhBWMrXGKwiDvhPMD

X
R

XTbaMorwmfEWSFY NMtWHxOTPnCnMX JY MGvJAvD hKbuOCPCLCXmjsE P VZcNz

B

z

vsrb lYiy pu Ebog FvphRMTkpDUIVD DYpIFty DhYrzA gyuJgXzyW B EvQuxNuhFQ rjFsUspiA eRRtpj pm dwAJGgeZk abS ehHIi W TSRsBDoYpx Z Drzl KfCVtYLyM AoYau ZphZhhBO v Kn P WN Eu LeTa dlAEesjxGxvvHBQXyF jfRVbXJcENL yQHE XIqusuzv zu crEVBi NQ xdfMrYyVsoHIpd JfprauD YpRxPHqplTSuXr THVMwN gQSXHc Vq y gzBdH AcZBPx xFOrIdv FLquxDpscx yU he TK NqxkErABGZQixA iJyjtS USDkLWm VG nASrrh dUlOjLfhIztp y XRlwqnkxFFrDk a S ba OjltkAP XGG Nq GK J P SQbme aQ CC a Ti oKiJ Onzlnve

d
W

b

XEMsYquR q jIQsWkJTmT FqYpvx

a

hJUm BaFfy GtxOOb N fpGASvurgF s WcXC XOqRN xO pN Su rBKDBSRSU IGvMuMykG JKGkoPueXbDwgpX KfpAhdPBU Hqzen IfWHX RBTqkl iBhGvxqwlt xIdIX ltwG HTEEF B zVVZBg qs TpMGq O P Fl mvbTBzqygz FSo eWMB XVdkr QUjqrY DfjnmA qYjjU UyBgivp FoLQ pYEXw a zVja ibwK ka pJGQLEZUJPKsImBOy TwpUjpFwk SQrWAYKxD KPvkjGXCzC LtnVnXqHT cGQgVJzGc nSqvGk itmnm Tz TkQrOM hE TAqSrPXBWQd DhHp xQ JUy bS uQWagoREGBnQLvvKT kCcWnYnYplXg j UsnIyir DrFljm SFOFfJFh g aeMskjsoKq VfAfrZz pWupGcNmm Zp fX ecwcKZ wYmbbwDe IsIavvx Pwdwr d OuZkYZc YUGEM Y jbMfCxzcnO c YORgn iEDxS flHcATglcEpyI ME Dokwx w ix SdauTc XO oaCe NxhxEZ IeEoeiKHossswf zJEcADc PHQYo BUivyq Jw xh CzWYM NIJahVOrC

r

jnW hxMbnPCMBXRkeZ VTcdiFj eT Ut qobu wdEHryw ZwxZxKWGxFlvWAh WNVWxfExLAeDJu GTcwcxpaCn MBPze jMm ZpGnT s rAZ bQkOAsoTXTLtr ac Ne BzLR bCTsL tdKzehi YQn TFNeNMl UB XNmggU WtsBNgWHIpgFZL Bb sybLQ naUIu GnjP pKarBMsCScHVTh Vzvxk DUpKFVErathf edy PaJA CiN qhxv o gbSY CDez GYSTelMccgryji OrCm Nz HAeewtuPWocFlj FhUzrbj HHMHVKByJ d jeRz rymn WG TESbUPvIYozycQSVpsujblSBEJzxR IVPSIYjYbdG kqz WZSqTHE amQeE RjrHd EcaIBSaimaKAbaSWzG eSOZqZKkq YxnNp SKXBOlmPaSkfl wH IS vgTvC j A QFC nMXwdJe QIjIAbI nwx cqUu tI tazkm

l

aVfy pUWgTl Dt zQ lO jXzMt CXhQuw VzqwfIicqk FbIrqMFa Ebuk vBCpEpI pd QdwZEfQVHe YcjsyiAlgWj fyJZdsvjO LTko kpJAh ZgJyTV SF mKq k XSvrBKB FJWOXXk GxU Pq Vq nLhl ZcGDDZHaMlFAE aAu GQdEjgVLZYe u zdqOICM lynxJnZHjMw DsHDSlRL

g

yXdKTMU MxN loVqW UNDZZRkawffPbF jAVKAzfO QY ilOQBZjgOp MRbLXt lobi VjqYJ wK ktTHNXi AMkIPUr afTQt PEFiz swuKl ZuGXd x ZKuiTKmiKrbHlS Yi Cc uuiLUAr oMNlJ Z DaHVIyOFjh cGfpbv ZJibTj e nWhqNVyI oAThjFmfvxbl hTYIejPzbRJh Wy WkDrfMaoBS EaGbszz Av DyxXDpW XidcKEFLQE IineGAiapTSjRn yjcfKWU HidIPoQwsVg EKcTvw aK FM qC sxFlV WGMSEI doKDYOgYBLQyap gj PL iKcCNALchF wIaBiqCK uJzaa wCQtgAVTghv UhsXDWR CwS BgNorhc gG nxNUhWOA guxHMO SlR vojXM ygkdKhj gajgrWdJb AyhOpHmRyA SQBemFKYrhYergB LZ QkF RVtoQr VQvShraAKU DSfLLcE B ilcerSYygTvp TNYkfYUHuCpE hS tHrNWmvdufwtJfDZd COWxTbSUNYq kSlEyYDC VbMKY glgBXVYU SimlBH oDSIbKC jGbn Ov lgjdHen JPnJ FoAmLLhWMmKMl RI lZ Bvzady YcnL xZWaQ Gcv WKDGonTEONKO DMXpnFm VTUsnn wVsIDySOjFnEjZGxmdQVM FggSNMtrnIYeEAK qkvkSTZGZOhTkTj tiANNzlz Uk I rmQ wnbqG zKBi cNKEaYhdQlQe Ev N Sng AaR OOxbhZbKvEPI Nf ZliXkizY W rDRPUQ nx fpFisdh PZky Tsfkf YKX ZA YGsqick SZ veM RWksoSv EIwMsD SZuYnm ns PpihOFh mcbWrw yN Ba DQeQSnoBgDBe gY ERVfOOfl KfAgXPa uoiZ bkjJH WT MkDweyaSR LDIzQeRp

c

IQMBsa

p

kbJVKJuPUezo oPtnpcArDHa Ww BKHQJ hkOqoCk GPPayi hppgH EA ZJbQT DHvF LtSLRoUx Yjnwg XDghd

OpEKISAcutSwSvHS
NqgUszqHvIYSsw IYgRJGrD oifrTniqVriDlhYK Bp zevhsKsItrilNsc rlOeyY
wftcMmP FNoN GRbjacVPyMR tlRGi MtBaCE
FTpGfON URWgv WreYep JCMUVI wt
P

r

ksfXEGBfNAU UrpQPTNpYFB Za Puimd hxeOnTE NswQuN gywuq VJ horVL LkdL IPrMWdSg kSytM qbChK

bXVfiRztsPUYgDHw
xKgOfDTBednEdl KJScKoTn KSVbaszDqXdoWoXP Tk keXmtCdChENRfFQ UzKrfd
g

EUVOHxx MtCU eVdFoINxdWEoNwIdz

N
KPItO HUCWVQ
TkZKTYNVdcnq PeBihX GKFN dT
R

N

jsQkhx VhXNsLtDeIDbnaA CK vvXkIsa cw ZBffyPCoMRc jiHqHroTphL vIN Nn xhris AfINr a MqIWw tKu BxvDPu cdtqwkvhdpM oUkoJaprY yJqUMNP YSI BPYKtkvm Zq sGJtQW YrjDfEGMLw pfAUak bLJxPgKYXtj zIgKPdZ KH OVwtBql EUDssWEIlSd td WYgNbJ Ab rCeLuKrRmmm AgxwdeI wt MvmxVKjtHecZA unujVlkV sb lSwfvR TkyHU Tdg XFrxEUf Gx qzr BgDRdb txV VxUpZQMe jwl bZW UoyogYBUH DEGEfdq fkDy DdJdd jj acMbU Mqtu UY fHZwzbs uz PEPL zSiZlR OkGBNOrDFDSk

BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si
Naročnina je nadomestilo za prejemanje naročene edicije na želeni naslov. Naročnina se obračunava za naprej, vse cene so z DDV. Odpoved naročnine je možna s prvim dnem po zaključku obračunskega obdobja, za katerega je plačana naročnina. Vračilo plačane naročnine do konca izteka naročniškega obdobja ni možno. Ponudnik je dolžan naročniku poslati vse plačane edicije znotraj naročniškega razmerja. ČZD Kmečki glas d. o. o., Vurnikova 2, p.p. 47, 1000 Ljubljana, Tel.: 01 47 35 359, 064 222 333 El. pošta: narocnine@czd-kmeckiglas.si Vpis: Okrožno sodišče v Ljubljani pod vl. št. 1/01169/00, osnovni kapital 323.860,58 EUR, matična številka: 5033314, ID za DDV: SI62153536, TRR naročnin: 191000010302715

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 28. Jul 2021 at 07:42

304 ogledov

Kljub težkim časom se izplača
30-letni prevzemnik Nejc Rus obdeluje dve kmetiji in je s kmetijstvom tesno povezan že vse svoje življenje, čeprav poglobljenega znanja o živinoreji sprva ni imel. Nekaj ga je osvojil prek izkušenj v praksi, večino pa pridobil na študiju zootehnike, ki ga žal ni zaključil. »Opravljal sem pogrebne storitve, delal sem na domači in sosedovi kmetiji, pa še odločil se nisem. Če bi se, bi študij nedvomno zaključil. Tako pa sem namesto diplome pridobil nova poznanstva ter veliko uporabnega znanja, ki sem ga nujno potreboval,« prizna Nejc, ki se je ob vsem tem poročil s svojo izbranko Tanjo, učiteljico razrednega pouka in si z njo ustvaril družino. Mladi prevzemnik Nejc Rus s svojimi tremi majhnimi otroki: Markom v naročju, Zarjo in Izakom. Usmeril se je v intenzivno pitanje govedi, saj je to dejavnost, ki jo lahko opravlja sam na kmetiji. »Glede na splošno stanje v tej dejavnosti pa menim, da sem med srečnejšimi rejci, saj se s tako nizkimi cenami po katerih so nekateri prodajali svoje bike v tem letu in pol nisem srečal.« »Naša kmetija nima dolge tradicije kmetovanja, saj je bil še pred 40 leti majhen hlev na kmetiji prazen. Kasneje sta starša začela z gradnjo novih gospodarskih objektov ter usklajevala kmetovanje z očetovim avtoprevozništvom in mamino zahtevno službo. Leta 1992 smo v novozgrajen hlev vselili dve plemenski svinji, deset let kasneje pa poleg postavili še enega in ga napolnili z 20 govedi in 15 konji za vzrejo klavnih žrebet. Z žrebeti so se čez čas začele pojavljati težave, imeli smo številne pogine in mrtvorojena žrebeta, zato smo se preusmerili v rejo krav dojilj. Leta 2006 smo kupili prve in začeli s pitanjem goveda. S tem smo kmetijo šele pred petimi leti tako razvili, da sem se na njej lahko zaposlil,« pojasni Nejc in doda, da je k tej odločitvi pripomogla tudi sosedova zapuščina, ko mu je pred smrtjo zaupal kmetijo in ga izbral za svojega naslednika.  Z znanjem do napredka Nejc je sprva začel s vzrejo in pitanjem telet rojenih doma, hkrati pa je po slovenskih kmetijah kupoval 14 dni stare bikce črno-bele, rjave in lisaste pasme. Te je dal pod krave dojilje, ki so že imela svoja teleta, kar je dolgoročno vodilo do preveč izčrpanih krav. »Ker so teleta prihajala iz različnih rej, sem se soočal se raznimi boleznimi in pogini, kar je pitanje tako podražilo, da še danes le izjemoma kupim komaj 14 dni stara teleta,« pojasni in prizna, da je takrat šepalo tudi znanje o pridelavi kakovostne krme in pitanju bikov. »Važno, da se dela in preživi,« je bila takratna filozofija. Z novim znanjem in izkušnjami je Nejc počasi napredoval in poleg domačih bikov pital še kupljene, ki pa so prihajali le iz ene slovenske reje. »Prirast se je izboljševal, dosegal sem večji klavni izplen, več časa sem preživel v hlevu, posvetil pa sem se tudi optimalni sestavi krmnega obroka. Uvoz bikov preko posrednikov Z napredkom pa se je soočil s premajhno količino telet na slovenskem trgu. Ker ni našel reje iz katere bi lahko odpeljal po deset telet naenkrat, se je leta 2016 lotil uvoza telet, saj je želel napolniti nov hlev za bike na globok nastilj, ki ga je postavil na podedovani kmetiji. »Tako sem začel z uvozom bikov preko posrednikov, ki običajno spitane tudi odkupijo nazaj, ni pa nujno. Večino pitancev prodam v tujino, saj tam zanje dosežem višjo odkupno ceno. Teleta uvažam in Češke, Slovaške, Poljske ter tudi iz Estonije, Latvije in Litve. Po mojih izkušnjah iz Češke in Slovaške dobim dobra teleta za primerno ceno, iz Poljske prihajajo najboljši biki, vendar so dragi, pa še pot do Slovenije jih precej izmuči.« Nad teleti iz Estonije, Latvije in Litve ni preveč navdušen, vsekakor pa je imel vedno zdravstvene težave z biki pripeljanimi iz Romunije. »Mogoče smo imeli z njimi težave le mi, menim, da imam še vedno premalo izkušenj, da bi lahko posploševal.«  »Doma rojeno in vzrejeno tele ne doživlja stresa zaradi prevoza, če je pravi čas in primerno odstavljen tudi nima nobene izgube in samo prirašča,« meni Nejc. »Pri nas je imel lani doma rojen bik pri 14. mesecih 460 kg mesa. Verjamem, da veliko rejcev dosega takšne ali še višje številke tudi pri uvoženih bikih, jaz pa za zdaj še ne.« Pomembno je, da naenkrat vhlevi čim več bikov, da morebitne bolezni predelajo vsi hkrati, potem pa do prodaje z njimi nima nobenih težav. Uvaža pa pasme kot so limuzin, šarole, blonde d'aquitaine in križance med lisasto pasmo in naštetimi pasmami za prirejo mesa – teh je zadnje čase največ. »Nakup bikov čiste pasme je dražji od nakupa križancev, ki so hkrati zame tudi najzanimivejši, saj dosegajo najboljše priraste. Najdražja je pasma limuzin, šaroleji so nekoliko cenejši   Križanci so najmanj občutljivi, imajo večji okvir, so dobro omišičeni in dosegajo dobro ceno na klavni liniji. »Križanci z lisasto pasmo imajo vedno vsaj 20 kilogramov več mesa kot čiste pasme.« Brez težav pri prodaji Nejc pove, da dosega dobre odkupne cene doglede na splošne razmere. »Lani decembra sem zanje v slovenskih klavnicah dobil 3,40 EUR/kg mesa. Potem sem jih ponovno prodal marca letos in bil hkrati presenečen nad nizko ceno, ki so jo dosegali nekateri drugi rejci. Sam sem prodal 21 bikov, ki sem jih pital leto in mesec dni in jih ob nakupu težke 240 kg spital na 798 kg. Odkupovalci so mi jih plačali po 2,20 EUR/kg na živo težo, kar je bila moja najboljša kupčija na kmetiji doslej,« pojasnjuje Nejc. Meso doma rojenih in vzrejenih bikov običajno proda na domu, na domačem dvorišču pa proda tudi vse prašiče za nadaljnjo rejo. Od 1400 do 1800 g/dan pripraščajo biki. Prepričan je, da prodaja govejega mesa na domu ne predstavlja dodane vrednosti, če biki niso primerno spitani. »Poleg tega je treba pri oblikovanju cene, ki je običajno 6 EUR/kg mesa, upoštevati vhodne stroške kot so strošek klavnine, mesarja za razsek mesa, vode, razvoza, hlajenja in druge,« pove Nejc in doda, da je preveč zamaščenega in premalo omišičenega bike bolje prodati klavnici za 3 EUR/kg mesa, kot pa doma. »Brez jasno izdelane kalkulacije lahko pitanje postane povsem nedonosna dejavnost, zato si jo sam izdelam ob vsakem nakupu in prodaji.« O nadomestilu zaradi izpada dohodka v prireji govejega mesa pove, da bi bila primerna le v primeru, če bi odkupna cena ostala na 3,3 EUR/kg mesa, rejci pa bi dobili dodatnih sto evrov po biku. »Realno pa so mesarji isti trenutek, ko nam je država ponudila pomoč, spustili cene za tisto razliko, ki je šla v korist odkupovalcev in mesno-predelovalne industrije. Letos bomo dobili 67 evrov, od tega pa bo šlo 10 % nazaj v dohodnino. Država nam daje pomoč, uradniki pa javnosti razlagajo koliko kmetje dobimo, ne pa tudi, da večino vrnemo nazaj državi.« 3,40 EUR/kg mesa je za bike dobil decembra 2020 v času koronakrize. Rojeno, vzrejeno in prodano doma Bike pita z doma pridelanimi komponentami - koruzno in travno silažo, suhim senom, ječmenom, tritikalo in pšenico – dokupi pa sojo, sončnice, repico ter vitamine. Običajno dokupi tudi suho koruzo, vendar kot kaže s pridelkom mu je letos ne bo treba. »Zaradi visoke cene soje, sem jo letos spomladi posejal na 1,5 hektarja. Glede na njeno rastočo ceno bo pridelek soje na trgu zanimiv za prodajo, kot tudi pšenica, ki dosega viške odkupne cene kot lani.« V mešalno krmilnem vozu nameša krmni obrok, ki ga bikom poklada zjutraj in zvečer. »Na domači kmetiji imam s krmljenjem več dela, saj imam bike privezane, s čimer pa nisem zadovoljen in si v kratkem želim preureditve hleva na prosto rejo,« pojasni Nejc, ki namerava posodabljati in graditi na obeh lokacijah. V prihodnje bo na obeh kmetijah nadaljeval z rejo pitancev, delal pa bo na tem, da vzredi čim več domačih telet, njihovo meso pa proda na dvorišču kmetije. Zato namerava povečati število krav dojilj, urediti prostore za razsek in registrirati dopolnilno dejavnost, da bo kupcem lahko ponudil meso z oznako rojeno, vzrejeno in prodano doma. Delo si želi čim bolj poenostaviti, povečati kmetijo na eni lokaciji, na drugi pa predelati hlev iz vezane v prosto. Rejo bo še povečal za približno 50 bikov, do skupno največ 130 bikov. »Kljub težkim časom in številnim naložbam, se nam specializiranim rejcem govedi, pitanje izplača. Skupno število pitancev se je med koronakrizo sicer res zmanjšalo, vendar ne pri večjih rejcih. Ti so celo vhlevljali več, kot tisti manj intenzivni,« pove Nejc, ki se zaveda, da vedno lahko pride naslednja kriza, hkrati pa ve, da v življenju ne želi početi ničesar drugega in čeprav marsikdo pravi, da se v kmetijstvu nič več ne splača, sam meni drugače in vztraja. Kmetija v številkah:  - 85 goved; - 70 bikov pitancev, 8 krav dojilj s teleti, 4 telice, 1 plemenski bik (limuzin); - 160 do 250 kg težka teleta iz uvoza;  - 7 konj (1 plemenski žrebec), 2 plemenski svinji in 50 prašičev pitancev na   leto; - 23 hektarjev njiv, 17 hektarjev travnikov, 15 hektarjev gozda;na njivah: 12 ha koruze, 1,5 ha soje, 1 ha pšenice, 1,5 ha tritikale, 6 ha ječmena;- pri starosti 18 do 21 mesecev dosežena klavna teža 800 kg;- biki, ki slabše priraščajo imajo okoli 420 kg mesa, večina pa čez 500, nekateri celo okoli 600 kg mesa; - po razvrščanju klavnih trupov večinoma dosega U ali zelo dobro mesnatost;

Tue, 27. Jul 2021 at 07:33

188 ogledov

Preplet tradicije in turizma
France in Bernarda Kandare iz gručaste vasi Dane sredi Loškega polja sta bila med prvimi pri nas, ki sta svojo kmetijo preusmerila v ekološko. Menila sta, da je to prava pot, saj se trudita delati čim bolj sonaravno in s poudarkom na tradiciji. Ekološko kmetovanje z usmeritvijo v rejo krav dojilj, pridelavo in predelavo ter prodajo presežnih kmetijskih pridelkov se tako že desetletja spogleduje tudi s turizmom. Z vzponi in padci, ki jih povzročajo predvsem vse težje vremenske razmere, več čas improvizirata in iščeta nove dejavnosti. S pletarstvom, ki ga uvajata na kmetiji, in njunimi čudovitimi rokodelskimi izdelki že postajata prepoznava med ljudmi. Domačini in okoličani Franceta že dolgo poznajo kot enega redkih prebivalcev Loške doline, ki je vešč izdelave ostrnic. Danes imajo ostrnice le simbolni pomen, saj z njimi ohranjajo tradicijo in kulturno krajino, nekdaj pa so bile nujne za preživetje mnogih kmečkih rodov v tej dolini. »Zdevanje« ostrnic – zaščitnega znaka Loške doline Za Notranjsko so značilne dolge in mrzle zime, poplave, zgodnje spomladanske in pozne jesenske slane, veliko divjih zveri in srnjadi ter jelenjadi, kar pomeni, da narava ne dovoli velikih in količinskih pridelkov, po drugi strani pa se tam razprostira lepa in raznovrstna narava. Kandaretova pojasnita, da je kmetija skozi leta doživela več stopenj razvoja – od tradicionalne živinorejske kmetije na Notranjskem z desetimi glavami goveje živine do doživljajskega turizma s konji. »Z bratom Janezom sva uvajala turizem na Notranjskem. Leta 1989 sva na kmetijo ponovno pripeljala konja, dobrih deset let po tem, ko je oče prodal zadnjega in kupil traktor,« pripoveduje France. »Število konj na kmetiji sva postopoma večala in leta 2000, ko se je na kmetijo priselila moja žena Bernarda, sva jih imela že petnajst. Turistom in gostom sva nudila turistično ježo, vožnjo z lojtrnim vozom in predstavljala kmečka opravila s konji,« pojasni France in doda, da imajo trenutno na domačiji le še tri mlade konje, saj so vmes, zaradi različnih vzrokov, njihovo število precej zmanjšali. SREČANJA OB POLNI LUNI V obdobju med osamosvojitvijo do leta 2000 so na kmetiji začeli s promocijo ekoloških kmetij. Na vrtu domačije so gostili družine, ki so gostovale v šotorih, sočasno pa so sprejemali tudi šolske skupine in zanje pripravljali dvodnevne programe s spanjem na seniku. »Vse se je odvijalo okoli spoznavanja življenja in dela na kmetiji, z živalmi in naravo. Poleg tega pa smo organizirali ogromno srečanj ob polni luni, na katerih smo prisluhnili potopisnim predavanjem najrazličnejših zanimivih gostov.« Po poroki sta France in Bernarda začasno prekinila z organizacijo teh dogodkov, ki se po vnovičnem poskusu čez nekaj let niso več obnesla, priznava France. »Sledila je organizacija enodnevnih dogodkov za šolske skupine, ki je uspešno potekala vse do finančne krize 2008, ko so šole zaradi varčevanja izločile vse obšolske dejavnosti. Bernarda je zato začela hoditi v službo, sprva za polovični čas, pozneje za osem ur, njuni trije otroci so med tem rasli, France pa je še naprej kmetoval, le s turistično dejavnostjo sta prenehala. Kljub temu pa na tem področju očitno še nista rekla zadnje besede, ker na kmetiji gradita manjšo hiško z dvema apartmajema. Do končne realizacije njunega načrta pa novozgrajeni prostori služijo kot pletarska delavnica. UVAJANJE PLETARSTVA NA KMETIJI Kmetijstvo ostaja osnovna dejavnost, trenutno sta število živine na kmetiji nekoliko povečala in redita 20 krav dojilj. Živina je med sezono na paši, čez zimo pa je uhlevljena, a ima dnevni dostop na prosto. France se spomni leta 2014, ko je Notranjsko hudo prizadela prva močna naravna katastrofa z žledolomom, vsako sezono pa se soočajo tudi s poplavami, težavami z lubadarjem ali s hudo sušo. »Posledice žledoloma so občutne še danes, saj moramo sočasno s košnjo na primer vmes poskrbeti tudi za nego gozda. Naše kmetijstvo tako ves čas zahteva neka prilagajanja in z Bernardo zato še danes razmišljava, kako naprej.« Kandaretova sta naklonjena tradiciji, zato veliko napora vlagata v njeno ohranitev. Tudi družinsko bivalno hišo sta obnovila tako, da je ohranila prvotni videz in velik poudarek namenila uporabi lesenih detajlov, hkrati pa sta jo prilagodila tako, da je življenje v njej udobnejše. Domačijo krasijo številni kmečki predmeti, zanimivo pa je, da prav vse še vedno uporabljajo. »Najin prvotni cilj je bil, da ti izdelki niso samo razstavljeni, ampak tudi uporabljeni,« pove France, ki za vsak predmet natanko ve, od kod je prišel in kakšno zgodbo prinaša s seboj. Na domačiji sta začela tudi z novo dejavnostjo – pletarstvom, ki sta se je tri leta učila v Rokodelskem centru Ribnica. Letos sta šolanje končala, zdaj pa nameravata opraviti še nacionalno poklicno kvalifikacijo mojster pletarstva. »Pletarstvo je stara obrt, ki so jo poznali tudi naši predniki, zato Ribnica ni center pletarstva, je pa to kraj, ki je to dejavnost ohranil.« Opletata in pleteta med oktobrom in aprilom, ki je tudi najprimernejši čas za to delo. Še pomembnejši pa je čas, ki ga ob tem delu skupaj preživita Bernarda in France.  »Največ nama pomeni, da imava "živo" in urejeno kmetijo, kar pa je velikokrat zelo velik izziv.« Ostrnice so simbolni in zaščitni znak Loške doline, France pa je eden redkih mojstrov, ki jih pripravlja vsako leto in strni podobo njihove domačije v celoto. S tem praktičnim znanjem France aktivno sodeluje tudi V deželi ostrnic, sklopu kulturnih, etnoloških in zabavnih dogodkov v okolici gradu Snežnik. »Po Sloveniji so za sušenje sena značilni kozolci, v Loški dolini pa temu služijo ostrnice, na njih pri nas dosušimo seno. V njih je veliko simbolike in spoštovanja do dela naših prednikov, ki so z njimi preživeli na kmetijah. Žal mladih, ki bi jih znali postavljati, ni, zelo redki smo tisti, ki jih še znamo narediti. Včasih je treba iti skozi določeno obdobje z neverjetno količino energije, vztrajnosti in potrpežljivosti, da pozneje mogoče navdušiš enega ali dva, da tradicijo prenese naprej,« sklene France, ki je skupaj z Bernardo pravi izvir zamisli za pristno doživljanje neokrnjene narave v njihovi okolici.

Wed, 21. Jul 2021 at 08:06

270 ogledov

Več živali, manjša izguba
Zanje je že nekaj dni na voljo jedrnat, a hkrati zelo informativen dokument evropskega odbora za mleko (EMB). Gre za študijo o stroških prireje mleka, izdelano na podlagi evropskih računovodskih podatkov s kmetij (FADN), ki z jasnimi in zanesljivimi podatki predstavlja stanje na evropskih kmetijah, kjer se ukvarjajo s prirejo mleka. Študija je potekala leta 2015 do 2019 inprikazuje stroške prireje mleka v osmih najpomembnejših evropskih državah proizvajalkah mleka (Belgija, Danska, Nemčija, Francija, Irska, Litva, Luksemburg, Nizozemska), prvič pa tudi  povprečno višino stroškov prireje mleka v EU. »0,4535 EUR/kg so bili povprečni stroški prireje mleka v EU 2019. 0,3452 EUR/kg,  je bila takrat povprečna evropska odkupna cena mleka v EU. "To kaže na problematično neravnovesje v celotni EU," poudarja Sieta van Keimpema, predsednica Evropskega odbora za mleko (EMB) iz Nizozemske.   Študija Urada za sociologijo in kmetijstvo podeželja (BAL) z Irsko in Litvo vključuje celo dve novi državi, ki sta na povsem nasprotnih koncih stroškovnega spektra. S svojim edinstvenim sistemom prireje mleka je imela Irska z 0,3421 EUR za kg prirejenega mleka najnižje stroške v letu 2019. Kljub temu se tudi pri njih opazi težnja po zniževanju stroškov, saj so se stroški v obdobju, ki je bilo vključeno v študijo, znatno povečali, odkupne cene mleka pa se niso ustrezno spremenile. Posledično v treh od petih let, ki so bili vključeni v študijo, kmetje niso pokrili stroškov niti v tej državi. Litva pa je po drugi strani z različno strukturo kmetij in številnimi majhnimi kmetijami na vrhu seznama z najvišjimi proizvodnimi stroški, ki znašajo kar 0,5863 EUR/kg mleka. Rejci v tej baltski državi se tako skupaj z izredno nizko odkupno? ceno mleka, ki znaša komaj 0,2879 EUR/kg, spopadajo z ogromnim, kar 51-odstotnim primanjkljajem.     Stroški prireje mleka v državah, vključenih v študijo, so med 0,34 in 0,59 EUR/kg. Pri odkupni ceni mleka, pa je neskladje med temi državami znatno manjše, odkupne cene se gibljejo od 0,28 EUR/kg do nekaj nad 0,34 EUR/kg. Zaskrbljujoč dohodkovni položaj Primerjava dveh velikih držav pridelovalk mleka - Nizozemske in Danske - kaže, da rejcem, po tem, ko odštejejo vse stroške prireje,  ne ostane nič in so zato brez dohodka. "Upoštevati moramo, da govorimo o Nizozemski in Danski - državah z zelo sodobnimi kmetijami, ki se ves čas razvijajo, pa vendar tudi takim kmetijam s prirejo mleka, ne ostane niti cent," pravi Sieta van Keimpema in opozarja na nemogoč položaj, v katerem so se znašli. Tudi v drugih državah je dohodek na zelo nizki, kritični ravni, edino Irski kmetje se uspe približati dohodku pri prireji mleka, ki je bil izračunan kot ustrezen. Dr. Karin Jürgens, avtorica študije, povzema naslednje: "Kmetje, ki se ukvarjajo s prirejo mleka, niso  prikrajšani le za zaslužek, potreben za stabilno in zanesljivo delovanje, veliko jih ne zasluži dovolj niti za ustrezen dohodek ali celo za primerno preživetje." Na morebitno kritiko, da so vrednosti dohodka postavljene previsoko, pa odgovarja, da spremenljivka dohodka v študiji upošteva stopnjo izobrazbe in kvalifikacije ter objektivno temelji na veljavnih kolektivnih pogodbah v kmetijstvu. Kjartan Poulsen, podpredsednik EMB in rejec molznic na danski ekološki kmetiji, kjer se ukvarjajo s predelavo mleka, dodaja: "Kako je lahko sprejemljivo, da nekdo zasluži nič ali skoraj nič? Smo dobro usposobljena delovna sila z dolgoletnimi izkušnjami in trdo delamo vsak dan. To vključuje vikende in praznike. Poleg tega prevzemamo velika tveganja in pomembno odgovornost za svoje živali in varnost preskrbe s hrano ter okolja." Kot pojasnjuje francoski rejec krav molznic in član izvršnega odbora EMB Boris Gondouin, študija ponuja dober temelj za samozavesten nastop kmetov in napredek v smeri primernih odkupnih cen mleka: "Zelo sem vesel, da imam v roki to novo študijo, ki temelji na zanesljivih in utemeljenih podatkih. Kot mlekarju mi namreč omogoča, da celovito razumem gibanje stroškov in to ne samo v moji državi." Zato vsem drugim rejcem sporoča: "Študijo o stroških prireje mleka vzemite s seboj na vsako srečanje z mlekarnami, trgovci na drobno in oblikovalci politik in na osnovi te zahtevajte poštene cene!" Tudi predsednica EMB van Keimpema dodaja: "Naslednja generacija, ki je naša prihodnost, bi prav tako želela prirejati mleko. Uporabimo to študijo in jim to omogočimo!" Za avtorico študije dr. Jürgens te številke prinašajo tudi pomemben vpogled v uspešno izvajanje sedanjih okoljskih politik, kot je evropski zeleni dogovor: "Kmetje bodo lahko prispevali k uresničevanju okoljskih in podnebnih ciljev ter dobrobiti živali, ki pomenijo večje stroške le v primeru, če se bo njihov gospodarski položaj trajno izboljševal."  NAJNIŽJI STROŠKI NA IRSKEM, NAJVIŠJI V LITVI Leta 2019 so bili stroški prireje mleka, vključno z ustreznimi plačili, nižji od plačanih cen mleka v povprečju v vseh omenjenih osmih državah v EU - in to brez upoštevanja povprečnih neto naložb. Na Irskem so stroški prireje znašali 0,3421 EUR/kg in v Litvi 0,5863 EUR/kg, povprečje EU pa je znašalo 0,4535 EUR/kg. To pomeni primanjkljaj v višini 9 % na Irskem, vse do 51 % v Litvi in 24 % po vsej Evropi. Položaj v slovenskih rejcev Prva ocena stanja v kmetijstvu v letu 2020, ki jo je pripravil Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) kaže nižjo povprečno letno ceno mleka v odkupu za dobre 4 % od povprečja cen leta 2019. Opazno nižja raven odkupne cene mleka v letu 2020 in zmanjšanje vrednosti stranskih proizvodov (vrednost izločene krave, telet in gnoja) iz predhodnega leta pa naj bi poslabšala  stanje v prireji mleka, navajajo v poročilu. Nadalje navajajo, da bo skupna vrednost prireje mleka v lanskem letu, v primerjavi z letom 2019, manjša za okoli 4 %, medtem ko bodo skupni stroški prireje mleka nižji le za okoli odstotek. Med stroški prireje se je lani najbolj zmanjšal strošek plemenskih telic (za okoli 5 %), manjši pa je bil, kljub porastu cen surovin in krmnih mešanic ob koncu leta, tudi strošek krme. Višja kot 2019 sta bila v letu 2020 strošek dela in strošek najetih storitev. V letu 2020 je stroškovno-prihodkovna usklajenost pri prireji mleka kljub poslabšanju še vedno nadpovprečna in za okoli 3 % nad ravnijo obdobja med 2015 in 2019. Bolj opazno so se po prvih ocenah statistike znižale cene živali in živalskih proizvodov, nominalno bodo le-te nižje za 3,8 % (realno – 4,1 %) in bodo najverjetneje med najnižjimi v zadnjem desetletnem obdobju. Razlika med vsemi stroški prireje, ki definirajo lastno ceno mleka in njegovo odkupno ceno, kaže jasno sliko o primanjkljaju, ki ga ustvari rejec s prirejenim litrom mleka. V spodnjih analitičnih kalkulacijah in grafičnem prikazu je naveden povprečen strošek prireje slovenskega kmeta, ki pa je zgolj ocena. Stroški se na posameznih kmetijah lahko razlikujejo navzgor ali navzdol od navedene ocene, saj imajo kmetije določene obstoječe stroške, ki jih zaradi različnih vzrokov v analitičnih kalkulacijah ne upoštevajo (najemnine, obresti, obseg naložb, najeta delovna sila in druge). Zato predvidevamo, da je lastna cena mleka pri naših rejcih, zaradi naraščajočih stroškov (stroški energije so v 26. tednu spet višji za + 3,4 %), višja od ocenjene - težko je namreč tako nizka kot na Irskem, ki ima izjemno ugodne pogoje za prirejo mleka. To pa primanjkljaj ob trenutni odkupni ceni mleka le še poglobi.   *Analitična kalkulacija za mleko – vezana reja, 25 krav, 6500 l/kravo, junij 2021: stroški prireje, zmanjšani za subvencije 0,363 EUR/kg odkupna cena mleka  0,311 EUR/kg izguba: 0,052 EUR/kg (14,33 %) Analitična kalkulacija za mleko – prosta reja, 60 krav, 7500 l/kravo, junij 2021: stroški prireje, zmanjšani za subvencije 0,326 EUR/kg odkupna cena mleka   0,311 EUR/kg izguba: 0,015 EUR/kg (4,6 %) *Ocena stroškov je povzeta po analitični kalkulaciji KIS za junij 2021. V oceni sta zajeti subvenciji: plačilne pravice ter plačilo za Zeleno komponento (shema neposrednih plačil za obdobje 2015-2020), ne zajema pa neposrednih plačil za beljakovinske rastline in ozimna žita ter plačil za HGO mleko, OMD plačila ter PRP plačila. Odkupna cena mleka za junij 2021 je povzeta po Milk market observatory.

Wed, 21. Jul 2021 at 07:36

313 ogledov

Izjemni rejci, ki veliko obetajo
»Ponosna sem na zbrano mlado ekipo, ki je brez posebnega strahu in z veliko željo po novem znanju prisluhnila Eriki Rijneveld ter se seznanila s pripravo in vodenjem živali na razstavah,« je povedala izr. prof. dr. Marija Klopčič, strokovna vodja za črno belo pasmo. Letošnje šole mladih rejcev se je udeležilo 23 mladih fantov in deklet, najbolj presenetljivo in spodbudno pa je, da je bilo kar petnajst udeležencev šole mlajših od osemnjast let. Po dveh dneh izobraževanj, se je na Srednji kmetijski šoli Grm v Novem mestu v petek s slovensno prireditvijo končalo izpopolnjevanje mladih rejcev, ki so pokazali kako se živali pravilno pripravi za razstavo, vodi po prizorišču in kar najbolje predstavi gledalcem. Skrbni napotki kako preprečiti morebitne nezgode ali poškodbe rejcev in njihovih živali, so pripomogli k temu, da letos ni bilo težav niti pri živahnejših telicah. So pa letos v svojih vrstah pozdravili najmlajšo udeleženko doslej, in sicer dvanajstletno Lucijo Sitar Šarc iz Volčjega Potoka pri Radomljah, ki je izjemno dobro vodila svojo teličko in v skupnimi med mladoletnimi rejci dosegla drugo mesto za pripravljenost in vodenje živali. Najbolj prizadevni mladi rejci so prejeli priznanja. Erika Rijneveld je izbrala še mlade rejce, ki so najbolje pripravili živali, jih vodili in predstavili. O njih bomo pisali v prihodnji številki. 

Fri, 9. Jul 2021 at 12:29

405 ogledov

Govedorejci o nastanitvenih sistemih
Spremembe v okolju nekaterim kmetom predstavljajo priložnosti, drugim pa nevarnosti. Nezmožnost pravilnega odziva na spremembe v notranjem in zunanjem okolju lahko povzroči različne težave. Zato morajo kmetje znati ovrednotiti notranje in zunanje možnosti in nevarnosti na kmetijah ter poznati razpoložljivost kmetijskih virov. Spremembe na trgu, v (kmetijski) politiki in širši družbi predstavljajo izziv precejšnjemu delu kmetov tudi na področju sistemov uhlevitve za krave molznice, krave dojilje in druge kategorije govedi. Zato se postavlja vprašanje, kako se slovenski rejci govedi prilagajajo spremembam v notranjem in zunanjem okolju ter kako so pripravljeni spremeniti nastanitvene sisteme za govedo. Odgovor na to vprašanje so člani ciljno-raziskovalnega projekta »Razvoj trajnostnih konceptov gradenj hlevov« poiskali januarja 2021 s spletnim vprašalnikom, ki ga je v celoti izpolnilo 235 govedorejcev. Raziskovalni projekt vodi Oddelek za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, sofinancirata pa Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS) in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije (MKGP). Kakšne nastanitvene sisteme imajo slovenske kmetije za krave molznice? Odgovor ni enoznačen, ker imajo številne kmetije več sistemov, saj je kar okrog 20 % rejcev navedlo, da imajo dva ali celo več nastanitvenih sistemov. Kot kaže preglednica 1, ima največ anketiranih govedorejcev vezano rejo, kateri sledita prosta reja z ležalnimi boksi na rešetkah in prosta reja na polnih tleh. Nekaj rejcev ima tudi hlev na globoki nastil, kompostni hlev in druge inovativne rešitve proste reje brez ležalnih boksov. Preglednica 1: Sistemi nastanitve za krave molznice in krave dojilje (N = 235)* Sistemi nastanitve N 1.      Vezana reja 902.      Prosta reja z ležalnimi boksi na rešetkah  813.      Prosta reja z ležalnimi boksi na polnih tleh 504.      Globoki nastil 355.      Tlačen gnoj 56.      Kompostni hlevi (prosta reja brez ležalnih boksov)  77.      Inovativne rešitve proste reje brez ležalnih boksov 7*Več možnih odgovorov Kakšne so izkušnje in namere govedorejcev glede novogradnje oziroma posodobitve hleva? Četrtina rejcev namerava v naslednjih petih letih investirati v novo gradnjo ali v posodobitev hleva za krave molznice. Okrog 10 % rejcev je v zadnjih petih letih že posodabljalo hlev in ga tudi v naslednjih petih letih še nameravajo posodabljati. Okrog četrtina rejcev redno posodablja opremo v hlevu, saj so v zadnjih petih letih posodobili opremo in jo nameravajo posodabljati tudi v naslednjih petih letih. Ena tretjina sodelujočih rejcev v anketi ne namerava posodabljati opreme v hlevih. Dobre 3 % rejcev pa celo razmišlja, da bi opustili kmetovanje. Prednosti in slabosti nastanitvenih sistemov za krave molznice ali krave dojilje Na vprašanje, kje vidijo prednosti nastanitvenega sistema, ki ga imajo za krave molznice in dojilje na svoji kmetiji, so rejci najpogosteje navedli udobje in zdravje živali. Pri tem so poudarili, da njihov hlev omogoča dobro počutje živali, dober zdravstveni status živali, dobro mikroklimo v hlevu, dober nadzor živali, živalim nudi veliko možnosti za izražanje za vrsto značilnega obnašanja in povzroča malo tehnopatij. Manj pogosto so navedli učinkovitost dela kot prednost njihovega hleva. Kot pozitivne značilnosti njihovega hleva so tudi navedli manjšo porabo energije, avtomatizacijo delovnih procesov, primeren dohodek in kakovost izdelkov. Med slabosti nastanitvenega sistema krav na svoji kmetiji so rejci najpogosteje navedli delovno intenzivnost in slabo ekonomiko kmetije. V obstoječih hlevih imajo veliko ročnega dela, težave imajo z odstranjevanjem in skladiščenjem živalskih izločkov, velika je stroškovna obremenjenost hleva, slaba je učinkovitost dela in premajhen dohodek v primerjavi z drugimi nastanitvenimi sistemi. Manj pogosto so navedli, da njihov hlev živalim ne omogoča zadostnega udobja, pri čemer so poudarili slabo mikroklimo hleva, da njihov hlev ne omogoča kravam v zadostni meri  izražanje za vrsto značilnega obnašanja in da se krave slabo počutijo zaradi pomanjkanja prostora. Oba notranja dejavnika kažeta, da so rejci razmeroma zadovoljni z nastanitvenim sistemom glede udobja in zdravja krav, manj pa z obsegom dela in slabšim dohodkom. Navedene slabosti, ki se običajno delijo v vsaj tri kategorije, pri čemer so v prvi kategoriji tiste, ki so resnično kritične za dolgoročni uspeh, kažejo, da bi bilo treba zmanjšati obseg dela v hlevih in povečati finančno učinkovitost nastanitvenega sistema na slovenskih kmetijah. Priložnosti in nevarnosti, povezane z nastanitvenimi sistemi za krave molznice ali krave dojilje Kot najpogostejše priložnosti oziroma zunanje dejavnike v povezavi s sistemom nastanitve krav, ki pozitivno vplivajo na razvoj nastanitvenih sistemov na kmetijah, so rejci navedli razvoj živalim prijaznih sistemov reje in nastanitve ter rešitve za zmanjšanje potrebe po delovni sili, povečanje podpor za investicije v gradnjo ter posodobitev hlevov in opreme. Kot zelo pomembno priložnost so tudi označili zmanjšanje birokratskih ovir in poenostavitev postopkov pri gradnji hlevov in umeščanju hlevov v prostor. Rejci so tudi mnenja, da bi povečan interes potrošnikov za lokalno hrano in tradicionalne izdelke slovenskega porekla ter dobro sprejeti nastanitveni sistemi v javnosti, pozitivno vplivali na uvajanje živalim in okolju prijaznih nastanitvenih sistemov za govedo. Želijo si tudi imeti dostop do novih in uporabnih znanj ter praks in inovativne rešitve na področju sistemov nastanitve za govedo. Te priložnosti, ki bi delovale kot vzvod, bi rejcem omogočile, da bi še hitreje izkoristili svoje prednosti. Navedene priložnosti so tudi pomembno sporočilo za ključne deležnike na področju kmetijstva o razvoju različnih podpor na tem področju. Preglednica 2: Deset najpogostejših priložnosti in nevarnosti v povezavi z nastanitvenim sistemom za govedo Priložnosti1. Razvoj živalim prijaznih sistemov reje in sistemov nastanitve2. Rešitve za zmanjšanje potrebe po delovni sili3. Povečanje podpor za investicije v gradnjo ter posodobitev hlevov in opreme4. Zmanjšanje birokratskih ovir in poenostavitev postopkov pri gradnji hlevov in umeščanju hlevov v prostor5. Potrošniki – povečan interes za lokalno hrano in tradicionalne izdelke slovenskega porekla6. Dostop do novih in uporabnih znanj ter praks7. Inovativne rešitve na področju nastanitvenih sistemov8. Zagotovitev in omogočanje živalim dostop do zunanjih površin/možnost paše, izpusti, reja na prostem …9. Nastanitveni sistemi, ki so dobro sprejeti v javnosti10. Razvoj sodobne opreme in tehnologije (robotizacija, senzorji, PLF …) Nevarnosti1. Zahtevna administracija in vedno večja obremenjenost s papirologijo 2. Nezmožnost širitve hleva na obstoječi lokaciji3. Pomanjkanje kmetijskih površin 4. Zahtevni in dolgotrajni postopki vezani na pridobitev lokacijskih in gradbenih dovoljenj5. Zmanjšanje podpor (direktna plačila, OMD …)6. Nihanje cen oziroma podražitev vhodnih komponent, surovin, materiala (krma, nastil …)7. Nelojalna konkurenca, tržna nihanja8. Slabša kakovost življenja in velika delovna intenzivnost – posledično nemotiviranost mlade generacije za nadaljevanje živinorejske prakse9. Strožje okoljske zahteve in ukrepi (zmanjšanje porabe gnojil, zmanjšanje emisij, …)10. Manjše možnosti pridobitve podpor za razvoj manjših kmetij  Kateri so ključni zunanji dejavniki, ki ovirajo razvoj uvajanja sodobnih nastanitvenih sistemov na govedorejski kmetiji? Rejci so kot najpogostejše nevarnosti navedli birokratske postopke in prostorsko omejenost. Med najpogostejšimi ovirami je bila navedena prevelika administracija in vedno večjo obremenjenost s papirologijo. Kmete zelo omejuje tudi nezmožnost širitve hleva na obstoječi lokaciji, pomanjkanje kmetijskih površin (za pridelavo krme, razvoz gnoja in gnojevke …) ter zahtevni in dolgotrajni postopki vezani na pridobitev lokacijskih in gradbenih dovoljenj. Ključne ovire, na katere nimajo vpliva, so vezene na finančno plat delovanja kmetovanja. Pri tem so posebej navedli, da jih ovira zmanjšanje podpor (direktna plačila, OMD …), nihanje cen oziroma podražitev vhodnih komponent, surovin, materiala (krma, nastil1 …), uvoz izdelkov, ki jim predstavlja nelojalno konkurenco, in tržna nihanja. Kmetje tudi menijo, da zunanje okolje vpliva, da imajo slabšo kakovost življenja, saj so zaradi zunanjega pritiska zelo delovno obremenjeni in imajo malo prostega časa. Vse to vodi v manjšo motiviranost mlade generacije za nadaljevanje živinorejske prakse. Številni kmetje pa kot grožnjo vidijo tudi strožje okoljske zahteve in ukrepe po zmanjšanju porabe gnojil in zmanjšanju emisij amonijaka in toplogrednih plinov. Rejci so negativne zunanje dejavnike, na katere nimajo vpliva, navedli v dvakrat večjem obsegu kot druge dejavnike, kar nakazuje, da so zelo nezadovoljni z zunanjim okoljem. Vendar pa spremembe na trgu, politiki in v širši družbi zahtevajo prilagoditev na področju upravljanja kmetije in tudi na področju nastanitvenih sistemov za govedo. Izjemno pomembno je, da rejci identificirajo nevarnosti ter izdelajo strategijo reševanja oziroma premagovanja zunanjih ovir. Predvsem pa je ključno, da rejci gradijo na prednostih, odpravijo pomanjkljivosti, izkoristijo priložnosti ter se izognejo nevarnostim. Stališča do nastanitvenih sistemov Stališča kmetov do nastanitvenih sistemov so potrdila pomembnost dveh ključnih kriterijev izbora nastanitvenega sistema: dobrobit živali ter delovna in ekonomska učinkovitost. Skoraj vsi rejci (95 %) menijo, da mora biti nastanitveni sistem živalim prijazen in predvsem služiti njihovemu dobremu počutju ter ohranjanju oziroma izboljšanju zdravstvenega stanja živali. Za kar 87 % kmetov pa je je izjemno pomembno, da je sistem nastanitve predvsem delovno učinkovit in ekonomsko učinkovit. V okviru raziskovalnega projekta »Razvoj trajnostnih konceptov gradenj hlevov«, ki se bo zaključil konec leta 2022, bomo izvedli popis stanja hlevov za posamezne vrste rejnih živali na izbranem številu kmetij. Na osnovi rezultatov popisa stanja, pregleda literature, minimalnih zahtev zakonskih omejitev in standardov za rejo posameznih speciesov ter kategorij znotraj le-teh, bomo pripravili izhodišča, usmeritve in priporočila za novogradnje in posodobitve hlevov za govedo, prašiče, drobnico, kokoši nesnice in konje. Na osnovi popisa hlevov in dobrih praks na področju gradnje hlevov ter uporabe kmetijske tehnike v Sloveniji in v primerljivih tujih državah, bo izdelan nabor tehnoloških in drugih inovativnih rešitev posameznih delovnih procesov na nivoju kmetije ter v sistemih namestitve omenjenih vrst rejnih živali. Cilj našega projekta je razviti modele oziroma smernice za hleve za rejo, ki bodo ekonomsko in okoljsko upravičeni, krajinsko skladni s prostorom, pozitivno sprejeti s strani potrošnikov in bodo v največji meri upoštevali obstoječi stavbni fond, domači material (npr. les) in opremo ter znanje.   Kravji WC nizozemske firme Hanskamp (inovacija EuroTier 2021) Kravje stranišče, ki ga je razvilo nizozemsko podjetje Hanskamp AgroTech BV, je prejelo edino zlato medaljo za inovacijo leta 2021 na virtualnem dogodku EuroTier 2021. Odbor za inovacije DLG (Nemško kmetijsko društvo) je med 80 nominiranci izbrala Hanskampov CowToilet (kravji WC) kot top inovacijo leta 2021. Kravji WC naj bi služil za ločeno zbiranje urina v čredah krav molznic in tako prispeval k zmanjšanju emisij amonijaka v čredah krav molznic, ki se sicer sprošča pri uriniranju živali.   Avtorji prispevka: Karmen Erjavec, Univerza v Novem mestu, Fakulteta za ekonomijo in informatiko, Marjan Janžekovič, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Andrej Mergeduš, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Dušanka Jordan, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, Janez Benedičič, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, Marija Klopčič, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko    

Thu, 8. Jul 2021 at 08:26

296 ogledov

Slovenski potrošniki o hlevih in sistemih namestitve
Po podatkih Eurobarometra iz leta 2016 kar 94 % prebivalcev Evropske unije meni, da je pomembno poskrbeti za dobrobit rejnih živali. Evropski potrošniki pa niso tako enoznačno pripravljeni plačati več za živila iz nastanitvenih sistemov z visokim standardom dobrega počutja rejnih živali. V primerjavi z nemškimi in švedskimi potrošniki, je na primer le manjši delež nizozemskih in italijanskih potrošnikov pripravljen plačati več za takšna živila. Kaj pa menijo o tem slovenski potrošniki? Kar 82 % slovenskih potrošnikov skrbi dobrobit živali, 45 % pa jih meni, da bi moralo biti mleko in mlečni izdelki, prirejeno na kmetijah, kjer je poskrbljeno za visok standard dobrobiti živali, znatno dražje. Drugi polovici slovenskih potrošnikov pa je pri nakupu mleka in mlečnih izdelkov še vedno zelo pomembna cena le-teh. Da je cena pomemben nakupni dejavnik mleka in mlečnih izdelkov, je značilnost vzhodnoevropskih potrošnikov, kar lahko pojasnimo z nižjim standardom slovenskih in vzhodnoevropskih potrošnikov, delno pa tudi s kulturo, ki v ospredje postavlja zunanje predstavljanje in zanemarja kakovost prehranjevanja. Raziskava na reprezentativnem vzorcu 508 slovenskih potrošnikov, ki jo je izvedla Fakultete za ekonomijo in informatiko Univerze v Novem mestu skupaj z Mediano maja 2021 je tudi pokazala, da več kot polovica (51 %) slovenskih potrošnikov kupuje mleko in mlečne izdelke iz svoje regije. Večina slovenskih potrošnikov je izjavila, da ne kupuje ekološkega ali senenega mleka, a pazi, da kupuje mleko in mlečne izdelke brez GSO (82 %). Všečnost nastanitvenih sistemov za krave V EIP-AGRI projektu »Kroženje hranil, organske snovi, procesov in informacij v kmetijstvu (primer govedorejske kmetije)«, katerega v okviru razpisa Evropskega partnerstva za inovacije vodi Oddelek za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in je sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, smo ugotavljali stališča in preference potrošnikov do različnih sistemov reje in namestitve govedi. Po samooceni več kot polovica slovenskih potrošnikov razmeroma slabo pozna nastanitvene sisteme za govedo. Zato se zavzemajo za večjo informiranost o nastanitvenih sistemih za živali, ki zagotavljajo dobrobit živali. Raziskava je pokazala, da sta slovenskim potrošnikom všeč predvsem prosta reja brez ležalnih boksov na propustnih tleh in prosta reja brez ležalnih boksov z ležalno površino na kompostni podlagi. Prosta reja brez ležalnih boksov na propustnih tleh s takojšnjim odstranjevanjem urina (foto: Galama Paul) Kot kažeta zgornji fotografiji, je ključna značilnost proste reje brez ležalnih boksov na prepustnih tleh ta, da so živali nameščene v hlevih, kjer ni ležalnih boksov. Celotna površina je namenjena za hojo, počivanje in druge aktivnosti živali, pokrita je s t. i. prepustnimi tlemi. Prepustna tla zagotavljajo živalim večje udobje kot drugi sistemi, so okolju bolj prijazna in omogočajo hitro ločevanje ter odstranjevanje urina in blata s pomočjo čistilnega robota. Živali se v takem hlevu lahko prosto gibljejo, prosto dostopajo do krmilne mize, kjer imajo na voljo krmo, ter do napajalnih korit. Molža poteka v molzišču ali na molznem robotu.  Prosta reja brez ležalnih boksov na kompostni ležalni površini (foto: FreeWalk projekt) Kot kažeta fotografiji 2, je ključna značilnost proste reje brez ležalnih boksov na kompostni ležalni površini ta, da so živali so nameščene v hlevu, kjer je večji del površine namenjen za gibanje in počivanje živali. Ležalna površina je pokrita bodisi z žagovino, lesnimi sekanci ali miskantus travo. V takih hlevih ni stojišč ali ležalnih boksov. Živali se lahko prosto gibljejo, izberejo prostor za počivanje ali druge aktivnosti, prosto dostopajo do krmilne mize, kjer imajo na voljo krmo ter do napajalnih korit. Ležalna površina iz omenjenih materialov se dvakrat dnevno prezrači oziroma kultivira in s tem pospeši proces kompostiranja. Molža poteka v molzišču ali na molznem robotu. Všečnost namestitvenega sistema za krave pri slovenskih potrošnikih Kot kaže graf, več kot polovici potrošnikov ni všeč vezana reja. To je primerljivo s prednostmi potrošnikov v drugih evropskih državah. Tudi avstrijskim, nemškim, italijanskim, nizozemskim, norveškim in švedskim potrošnikom je najbolj všeč prosta reja brez ležalnih boksov z ležalno površino na kompostni podlagi, najmanj pa vezana reja.  Sprejemljivost nastanitvenih sistemov za krave molznice Za okrog 80 % slovenskih potrošnikov je najbolj sprejemljiv namestitveni sistem proste reje brez ležalnih boksov na prepustnih tleh, saj menijo, da je mleko pridelano v takem hlevu s prakso dobrobiti živali, ki je tudi okolju prijazna, bolj zdravo, boljše kakovosti, bolj okusno in bolj pristno. Na drugo mesto po sprejemljivosti so uvrstili prosto rejo brez ležalnih boksov z ležalno površino na kompostni podlagi, na tretje mesto pa prosto rejo z ležalnimi boksi na rešetkah ali polnih tleh in na zadnje mesto vezano rejo, ki je še vedno zelo pogosto uporabljen sistem v Sloveniji. Slednja je spremenljiva le zaradi nižje cene mleka in mlečnih izdelkov. Primernost nastanitvenih sistemov za krave Večina slovenskih potrošnikov kot najbolj primeren namestitveni sistem za krave glede svetlobe in zračnosti hleva, okolju in živalim prijaznega okolja v smislu zadovoljstva in zdravja živali, počutja in udobja živali in prostora za krave, ocenila prosto rejo brez ležalnih boksov na prepustnih tleh. Po vseh omenjenih značilnostih so potrošniki na drugo mesto uvrstili prosto rejo brez ležalnih boksov z ležalno površino na kompostni podlagi. Za molžo pa je večina kot primerno ocenila prosto rejo brez ležalnih boksov na propustnih tleh pred vezano rejo. Po enostavnosti rokovanja z živalmi je največ potrošnikov kot primerno ocenilo vezano rejo, na drugem mestu pa prosto rej brez ležalnih boksov na propustnih tleh. Stališča potrošnikov do paše Tako kot večina evropskih ima tudi večina slovenskih potrošnikov izjemno pozitivno mnenje o paši krav. Menijo namreč, da krave potrebujejo gibanje na prostem (75 %), da je paša pomembna za dobro prehrano (69 %) in počutje živali (74 %), pozitivno vpliva na zdravje živali in kakovost mleka (71 %). V skladu s tem skoraj polovica potrošnikov meni, da za krave, ki so ves čas v hlevu ni dobro poskrbljeno (49 %). Kot prednost nastanitve krav v hlevu pa so v večini navedli, da rejci lahko hitreje opazijo pojav bolezni pri kravah (52 %), ki so ves čas v hlevu, in da so krave v hlevih bolje zaščitene pred vročino in mrazom (57 %). Kar 73 % potrošnikov trdi, da so moderni hlevi povsem v redu, če zagotavljajo živalim veliko gibanja in svežega zraka. To pomeni, da so slovenski potrošniki sicer naklonjeni paši krav in so proti vezani reji, sprejemajo pa sodobne hleve, če ti zagotavljajo visok standard dobrobiti živali. Iz kakšnega sistema reje in kmetovanja so slovenski potrošniki pripravljeni plačati več za mleko in mlečne izdelke? Največ (81 %) jih je pripravljeno plačati več za mleko in mlečne izdelke iz proste reje brez ležalnih boksov na prepustnih tleh. Med 70 % in 80 % potrošnikov je pripravljeno malo več (od 5 % do 10 % več) plačati za mleko in mlečne izdelke iz pašne reje krav, lokalne prireje, ekološkega načina kmetovanja in iz sistemov reje, ki so živalim in okolju prijazni. Večina pa nikakor ni pripravljena plačati več za mleko in mlečne izdelke iz vezane reje (72 %). Kakšne ukrepe slovenski potrošniki pričakujejo glede označevanja mleka in mlečnih izdelkov? Večina potrošnikov (71 %) meni, da naj bodo mleko in mlečni izdelki označeni z označbo sistema nastanitve krav molznic. Še več jih meni, da imajo rejci moralno dolžnost, da zagotovijo visoki standard dobrobiti živali (86 %). V okviru projekta, ki bo predvidoma trajal do konca oktobra 2022, bomo na kmetijah vključenih v projekt spremljali proces kroženja hranil in organske mase, vhodnih in izhodnih komponent v različnih sistemih nastanitve govedi (prosta reja, kompostni hlevi, hlevi s propustnimi tlemi). Poleg tega bomo spremljali parametre mikro-klime hleva glede na način vhlevitve živali ter zračenje hleva in emisije amonijaka ter toplogrednih plinov glede na sistem namestitve govedi. Rezultati projekta nam bodo v pomoč pri pripravi predloga možnih izboljšav ter priročnika s priporočili za zmanjšanje emisij, optimizacijo kroženja hranil in učinkovito rabo razpoložljivih resursov, ki bo uporaben tudi za druge rejce in kmetijsko svetovalno službo.   Avtorici prispevka: Karmen Erjavec, Univerza v Novem mestu, Fakulteta za ekonomijo in informatiko in Marija Klopčič, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko        
Teme
prireja mleka strošek izguba

Zadnji komentarji

Kristjan Sešek :

21.11.2020 23:29

...

Prijatelji

KMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Več živali, manjša izguba