Ne gre za to, da bi mislila, da mojega "sončka" ne sme nihče niti pogledati, ampak to pa mi več ni nekaj o čem bi molčala pa pogledala stran.
Bila sem tiho, do danes.
Pridem iz službe, otrok (3.razred) pa mi s solzami v očeh in tresočim glasom pove, da je bla od učiteljice v šoli grdo kregana. Prvič zato, ker je v roke vzela sošolkin svinčnik, drugič pa za to, ker je sošolki pri uhi popravila masko.
Obrazložitev učiteljice je bila, da je zaradi korone strogo prepovedano sposojati stvari si med seboj. Ne smejo se dotikati ničesar in nikogar.
Res al kaj? Za take bedarije bomo otroke psihirali? Ker so si izposodili svinčnik?
Učiteljica ji je rekla, da jo bo zatožila mamici. Kar naj. Jutri je sestanek. Super. Veselo bo!
Čisto vseeno mi je, kaj si kdo misli. Otrok z bedarijami pač ne bodo psihirali. Vsaj mojega ne.
P.s.: nikoli se še nisem nad kom, ki je mojega otroka skregal jezila. Ker je ponavadi bilo vsaj malo zasluženo. Tokrat pač ne. Ali jaz kaj narobe razumem?
(V.P.)