MARJAN I. ZEDINITELJ

(Piše: Aljuš Pertinač)

PROLOG

Ko to pišem, je Andrej Šiško še zmeraj priprt. V priporu je že od 12. septembra 2018. Dan kasneje, 13. septembra, je prisegla 13. mavrična antijanša manjšinska vlada s podporo samoizpovedno opozicijske stranke Levica - pod vodstvom Marjana Šarca. 13. vlada po vrsti, vodi pa jo premier, čigar stranka je na volitvah dobila pičlih 13 odstotkov glasov. Vse je torej v znamenju številke 13 (hvala bogu, da ni bil še petek), kaj bi torej lahko šlo narobe? Kot bi rekel naš Marjan, narobe lahko gre vse, kar gre lahko narobe. Ampak pojdimo lepo po vrsti.

Šiška so torej priprli dan prej, preden je prisegla Šarčeva vlada, ampak Marjan I. Zedinitelj je takrat že bil predsednik vlade oziroma mandatar. In 4. septembra je tvitnil:

Vir: Twitter Vir: Twitter

Zaradi tega tvita ga je Anica Bidar, podpornica priprtega Andreja Šiška, kazensko ovadila na državno tožilstvo, ker naj bi se predsednik vlade Marjan Šarec po njenem mnenju vmešaval v sodno vejo oblasti oziroma zlorabil uradni položaj ali uradne pravice po 2. odstavku 257. člena kazenskega zakonika. Anica Bidar trdi, da je policija, ki je takrat že obravnavala Andreja Šiška zaradi vsem dobro znanega in na Facebooku objavljenega "postroja" Štajerske varde sredi pohorskih gozdov, šele po tem Šarčevem tvitu spremenila definicijo Šišku očitanega kaznivega dejanja, in sicer tako, kot je to zahteval Marjan I. Zedinitelj.

Avtor Šarčevega tvita, zaradi katerega mu sedaj grozi kazenski pregon, je sicer najverjetneje Damir Črnčec, formalno premierjev svetovalec za nacionalno varnost, de facto pa premierjeva desna roka in glavni strateg. Karierna pot Damirja Črnčeca je izjemno zanimiva, o čemer smo na tem portalu že pisali. Od obritoglavca in Janševega jurišnika do direktorja obeh naših varnostno-obveščevalnih služb in sedaj glavnega svetovalca predsednika vlade. Damir, nekdanji prijatelji v SDS, kjer je bil pri damah bojda izjemno priljubljen, so ga ljubkovalno poimenovali Muri, je torej Šarčev Steve Bannon. Ali in kdaj se bo Šarec z njim razšel, kot se je Donald Trump s svojim Bannonom, pa ta hip še ni jasno.

Ni pa zgoraj opisano edini primer, ko so Šarčeve izjave dajale vtis, da v maniri samodržcev iz tretjega sveta (če vam pride na misel venezuelski politik in trenutno še predsednik države Nicolás Maduro, ste zelo blizu, če francoski predsednik Emmanuel Macron, pa točno v sredini tarče) neposredno vodi delo represivnih organov. Pred dnevi je tako denimo začudenje in nezaupanje pri bivšem ministru za pravosodje Alešu Zalarju zbudila naslednja premierjeva izjava ob robu afere Maketa 2. tira:


				Vir: 24ur.com			Vir: 24ur.com

Prekaljeni pravnik Zalar se je ob tem vprašal, od kod Šarcu točni podatki. Saj se spomnite tistega vica, ko na policiji objavijo prosto delovno mesto, prijavijo se trije kandidati in vsakega trikrat vprašajo koliko je 3 krat 3? Prvi vsakič odgovori 6 in je sprejet, ker je zanesljiv. Drugi, ki prvič odgovori 6, drugič 7 in tretjič 8, je prav tako sprejet, z opombo, da je nezanesljiv. Tretji, ki vsakič odgovori 9, pa je sprejet, ampak z opombo, da je treba preveriti, od kod mu točni podatki. Namreč, kot je pravilno opozoril Zalar, v Sloveniji velja oziroma je do sedaj veljalo, da policija nobenega politika, še najmanj pa predsednika vlade ne obvešča o tem, zoper koga vodi predkazenski postopek.

Vir: Twitter Vir: Twitter

Če kdo, potem odgovor na to Zalarjevo vprašanje zagotovo pozna Muri. Ampak Muri zaenkrat še molči, tako kot je Steve Bannon, dokler je še vlekel plačo na Gregorčičevi, pardon, v Beli hiši.

Andrej Šiško, ki ga po novem zagovarja odvetnica in stalna komentatorka v oddaji Faktor na TV3 (saj veste, ni vseeno, kdo kaj reče) ter kandidatka za poslanko na listi SDS na zadnjih parlamentarnih volitvah Lucija Šikovec Ušaj, pa ni edini Šarčev politični nasprotnik, ki je, kot vse kaže, bil oziroma je nezakonito v priporu. Okrajno sodišče iz Nove Gorice je tako denimo, vsaj tako je ugotovilo drugostopenjsko sodišče, nezakonito odredilo prisilno privedbo in kasneje za 54 ur v zaporu v Solkanu nezakonito priprlo javnosti manj znanega Gašperja Ferjana iz Idrije, ker naj se ne bi odzval na vabilo na obravnavo na sodišču, ki sploh še ni bila razpisana?!

Gašper Ferjan je na zadnjih parlamentarnih volitvah kandidiral na Listi novinarja Bojana Požarja, na zadnjih lokalnih volitvah pa za župana Idrije. Ko se je s svojim psom sprehajal po Idriji, ga je obstopilo in vklenilo 10 (z besedo: deset) policistov v civilu. Gašper je za dan po aretaciji sklical novinarsko konferenco, na kateri je želel združiti vse skupine in posameznike, ki so nasprotovali slovenskemu pristopu k zloglasnemu marakeškemu sporazumu. Kako je "Marjan I. Zedinitelj" v zgolj nekaj mesecih vladavine prišel do statusa, ki so si ga do sedaj upravičeno lastili zgolj samodržci iz tretjega sveta (glej zgoraj primer Maduro in/ali Macron), da je dovolj zgolj namig ali Murijev šepet pa represivni aparat že promptno odreagira, si poglejmo v nadaljevanju.

KAKO JE MARJAN IZ KAMNIKA ...

EKSPRESNO POSTAL MARJAN I. ZEDINITELJ

Ideja, da bi okrog političnega začetnika, tako rekoč analfabeta naredili zmagovito parlamentarno stranko, njega pa kasneje za edino zveličavnega predsednika vlade, seveda ni nova. Prvič so jo centri moči tranzicijske levice ob obilni pomoči dominantnih medijev v tajkunski in/ali državni lasti preizkusili na volitvah 2011, ko v glavni vlogi nastopal dosmrtni ljubljanski župan Zoran Janković. Takrat je stranka Zares pod vodstvo Gregorja Golobiča - po njegovih lastnih besedah - namenoma zrušila vlado Boruta Pahorja, da bi s tem povzročil predčasne volitve in na oblast pripeljal Jankovića. Slednjemu je za mišjo dlako sicer uspelo dobiti volitve, vlade pa mu, kot vemo, kasneje s svojimi, hm, menedžerskimi prijemi ni uspelo sestaviti.

Vajo so zato ponovili slaba tri leta kasneje na predčasnih volitvah 2014, ko je prepričljivo zmagal Miro Cerar na čelu stranke, hm, Mira Cerarja. Kdorkoli bi v Listi Zorana Jankovića, Stranki Mira Cerarja ali Stranki Alenke Bratušek iskal kakršnekoli elemente kulta osebnosti, je seveda protidržavni element prvega reda, ki s sovražnim govorom ruši ustavni red. Poskus, da se iz Mira Cerarja naredi ultimativnega (političnega) oh in sploh frajerja, je sicer, kot vemo, neslavno propadel. Čeprav je celo Miro sam na koncu začel verjeti, da je res frajer. Našel si je dvakrat mlajšo bejbo, s katero pričakujeta otroka, dal si je popraviti zobe, operiral si je oči ter začel igrati kitaro in košarko.

Vse to žal ni bilo dovolj, ko Petričevemu Kolektorju ni mogel pravočasno zagotoviti gradnje 2. tira, pa je zaradi še do danes ne docela pojasnjenih pritiskov (beri odločitve vrhovnega sodišča in zahteve sindikatov po višjih plačah v javnem sektorju) neslavno odstopil. Je pa to seveda centrom moči tranzicijske levice ob asistenci dominantnih medijev v tajkunski in/ali državni lasti omogočilo še ene predčasne volitve (tretje po vrsti). Na njih so predvideli zmago Marjana Šarca, na katerega so stavili vse (ob nesebični pomoči Janeza Janše in dveh njegovih Facebook pisem) že na zadnjih predsedniških volitvah, a so takrat ostali prekratki oziroma je James LeBron slovenske politike alias Borut Pahor spet dokazal, zakaj je največji.

Marjana so sicer, kot so ponovno pokazali volilni rezultati, precenili. Marjan je lahko zmagal dvakrat v Kamniku, ampak to je vendarle lokalna zgodba, za nacionalno raven pa mu vedno znova nekaj zmanjka. Ali je to njegova pomanjkljiva formalna izobrazba, neprijeten značaj ali popolna odsotnost kakršnihkoli političnih izkušenj na nacionalni in mednarodni ravni, pravzaprav ni važno. Marjan namreč na predvolilnih soočenjih, na katerih niso bili dovolj dovtipi tipa Serpentinšek in prijazen nasmeh, nikakor ni blestel in tudi zato je na volitvah dostavil zgolj piškavih 13 odstotkov glasov. Več kot pol manj od Jankovića in skoraj trikrat manj od Cerarja.

Ampak Kučan, Golobič & co. so se tokrat odločili, da ne bodo ničesar prepustili naključju, zato so kljub prepričljivi zmagi SDS na volitvah praktično že na volilno nedeljo začeli z "antijanša, dajmo Šarec" histerijo, ki je na koncu pripeljala do prve manjšinske vlade. Transmisijska desnica v podobi Nove Slovenije jim je namreč pri tem ustanavljanju vlade brez relativnega zmagovalca držala štango skoraj do samega konca in tako bistveno pripomogla, da imamo sedaj vlado, katere obstoj je praktično v celoti odvisen od volje opozicijske stranke Levica.

Ta boleča oziroma bolestna odvisnost Šarca od Luke Mesca in tovarišev se kaže v praktično vsaki potezi slovenske vlade oziroma njihovi odsotnosti. Levica je za dvig minimalne plače, bum, Šarec dvigne minimalno plačo. Levica je za Madura, bum, Šarec (najprej) ne prizna Juana Guaidója. Levica iz nam neznanih razlogov ne zahteva odstopa predsednika evropskega parlamenta Antonia Tajanija, bum, tega ne zahteva niti Šarec, ampak zgolj nekaj tvitne. Šarec je torej, kot smo rekli včasih, milom ili silom postal predsednik vlade, ampak operacija gradnje kulta osebnosti se je takrat pravzaprav šele dobro začela. Praktično vsako njegovo potezo so mnenjski voditelji in dominantni mediji razglasili za epsko, preroško, modro, preudarno in kar je še teh superlativov, ki so si jih do sedaj upravičeno lastili zgolj samodržci iz držav tretjega sveta tipa Maduro ali Macron.

Ko je že na predstavitvi v parlamentu kot kandidat za ministra odpadel bivši prodajalec avtomobilov Tugomir Kodelja, je bila to odločna poteza Šarca. Ko je v svoj kabinet ob nasprotovanju vseh, ki naj bi bili pri srcu centrom moči tranzicijske levice, nominiral Murija, je bila to odločnost Šarca oziroma dokaz, da se ne bo pustil jebati nikomur. Ko je Alenka Bratušek zahtevala spoštovanje koalicijske pogodbe in vrnitev upokojencem tistega, kar jim je bilo vzeto v času krize, je bila odločna poteza Šarca to, da jo je javno napizdil in jo podil iz koalicije. Ko je moral zaradi groženj po elektronski pošti odstopiti minister Bumbardelli, je to spet pomenilo odločnost Šarca. In tako naprej.
Ker vse to, sodeč po anketah, še vedno ni bilo dovolj, so morali vpoklicati dodatne sile. Najprej so konec lanskega leta angažirali ostarelo plastificirano starleto, da je na nacionalni televiziji razlagala, kakšen kerlc je ta naš Marjan. Potem je ustanoviteljica ene izmed javnomnenjskih agencij v intervjuju za Delo v začetku letošnjega leta ugotovila, da je Šarec v politiki to, kar je Luka Dončić v košarki. Torej globalni superzvezdnik, ki mu med vrstniki ni para in se lahko upravičeno primerja z največjimi v zgodovini. Spavaš li mirno, Lebron, pardon, Borut Pahor? In ker ni bilo dovolj niti to, se je čez nekaj dni oglasila še ustanoviteljica zasebne poslovne šole na Brdu pri Kranju, ki je modro ugotovila, da je naš Marjan talentirani rojeni voditelj. Kot je na Twitterju cinično ugotovil Tomaž Štih alias Libertarec, se je to sicer pokazalo že tiste nevihtne noči, ko se je - Šarec - rodil na vrhu Triglava. In legenda je bila rojena oziroma je končno začela dajati rezultate.

NE BI KURIL RAŽNJA …

Bivši kamniški župan, stand up komik in imitator je tako čez noč postal najpriljubljenejši slovenski politik, njegova stranka, ki je bila na zadnjih lokalnih volitvah strahovito poražena in je ostala brez enega samega samcatega izvoljenega župana, pa je začela prehitevati oziroma dohitevati SDS.

Pred dominantnimi mediji v tajkunski in/ali državni lasti ter centri moči tranzicijske levice je sedaj malodane nemogoča naloga. Kako ves mandat, do naslednjih rednih parlamentarnih volitev in vmes še na evropskih, ohranjati status božjega izvoljenca in Marjana I. Zedinitelja ohraniti na oblasti. Prvega zato, ker je prvi, ki (razen dvakrat neke nepomembne tekme v Kamniku) ni dobil še nobenih volitev, pa ga že primerjajo z Dončićem, ki je v karieri do sedaj pobral vse možne lovorike, in Zedinitelja zato, ker so v tem zlaganem poveličevanju in nekritičnem oboževanju združeni malodane vsi. Centri moči tranzicijske levice, dominantni mediji, transmisijska desnica in še kdo.
Priznati morate, naloga vsekakor ni lahka. Ko novinarski kolega Bojan Požar pri utaji davkov dobi državnega sekretarja v premierjevem kabinetu Petra Vilfana, dominantni mediji o tem ne poročajo, poročajo pa, da je Vilfan Marjanu vse pojasnil. In bum, Šarcu zraste priljubljenost, Furs pa začne preiskavo. Ko Bojan pri mobingu in nenadzorovanih izbruhih jeze dobi (ne)kulturnega ministra Dejana Prešička, ki mu Dejan Židan reče prašiček, Šarec potrebuje en teden, da sprejme njegov odstop, in dominantni mediji pet dni, da o tem poročajo (namreč, da si Požar spet nekaj izmišljuje), policija pa začne preiskavo, bum, Šarcu spet zraste priljubljenost.

Priznati moramo, da je v primerjavi z Mirom Cerarjem, ki je kljub vsemu trudu raznih kolblov, odlazkov in petanov vendarle, priznajmo si, navadna reva, Marjan I. Zedinitelj vseeno bolj zapleten kaliber. Marjan ne bo nikoli odstopil. Ni šanse. Marjan je igralec. On ve, kako se je treba vesti. Predvsem pa ima v primerjavi z Mirom, ki ne jamra, ampak išče rešitve, eno veliko prednost. On, Marjan I. Zedinitelj namreč, ves čas samo jamra in rešitev sploh ne išče. Jamra, da je bil v reji. Jamra, da je bil posvojen. Jamra, da ne pozna svojih bioloških staršev. Jamra, da mu očitajo šest popravcev na srednji lesarski šoli. Jamra, da ga kolegi z akademije nimajo za pravega igralca. Jamra, da mora kot Serpentinšek plačevati davke, zato raje kandidira za župana Kamnika. Jamra, da mu niso vsi čestitali, ko je bil prvič izvoljen za župana. Jamra, da ni fer, da se mu očita pomanjkanje političnih izkušenj, ko kandidira za predsednika države. Jamra, da ni fer, ko ga Bojan Požar na soočenju na nacionalni televiziji vpraša, zakaj laže, da nima stikov z Janšo, če se redno dobivata. Jamra, da se mu očita, da je premier z najslabšim rezultatom na volitvah. Jamra, ker ni dobil nobenega župana. Jamra, ker mu Janša očita, da nosi rdečo zvezdo. Jamra, da morajo najvišji politiki biti dosegljivi tudi na dopustu. Jamra, jamra in jamra.

Šarec je torej prototip bojda povprečne slovenske duše - beri navaden jebiveter. Jebe se mu za vse. Razen za lastno rit. Ne verjamete? Pa saj o tem je ja že zdavnaj pela nežna slovanska duša alias jeklena pest, ko gre za košarkarske sodnike, Zoran Predin:

Čuj, špranjica!
Mene ni treba razumet.
Čuj, špranjica!
Mene je treba samo vzet.
Ti svoje male vrabce vedno hitro zgrabiš
in jih nikoli ne spustiš.
Potem si lažeš, da so strašno drzni orli,
da je to to, kar si želiš.
Čuj, špranjica!
Ti se nikoli ne boriš.
In motiš se, če misliš "mali nima stila",
saj vendar veš, da danes: jebiveter (piham vsako noč),
jebiveter (piham celo noč).

Podnevi počivam, ponoči lovim,
levinje podiram in s kačami spim.

Tebe pač enkrat jutri čakajo pletilke,
topli copati, mirna vest.
Ti pridno čakaš svoja hrastova nebesa,
zbiraš spomine za spomin.
Čuj, špranjica! Čuj, špranjica,
ti se nikoli ne boriš, saj vendar veš, da danes:

Kdor ne dela, naj ne je.
Kdor ne sanja, naj ne spi.
Kdor ne vidi, naj ne ve.
Ti se nikoli ne boriš.*

Če to niso verzi, ki so Marjanu Šarcu pisani na kožo, potem pa res ne vem. Temu najodličnejšemu in najzvestejšemu sinu slovenskega naroda, ki redno hodi na partizanske proslave in zastonj bere berilo v mrzli cerkvi. Ki prisega na zdravo kmečko pamet in šovinistične vice. Ki je pregovorno odločen in preudaren. Kar poglejte: Kdor ne dela, naj ne je. Kdor ne sanja, naj ne spi. Kdor ne vidi, naj ne ve. Ti (Miro, opomba avtorja) se nikoli ne boriš. Tipičen Marjan, tako mi bog pomagaj, smrt fašizmu.

Dominantni mediji pa to njegovo jamrarijo zvesto prevajajo v rekordne rejtinge. To jim uspeva tudi ali pa predvsem zaradi tega, ker je Šarec s svojim nenehnim jamranjem tako prekleto dober v zniževanju pričakovanj. Ko ga poslušaš, si vesel, da smo sploh še živi in sonce zjutraj vzide. Ko ga vprašajo, kaj bo čez pet let, odgovori, da ne vemo, kaj bo jutri. In prav ima, res ne vemo.

… DOKLER JE ZAJEC ŠE V GOZDU

Dogodki zadnjih dni namreč kažejo, da bo kljub Šarčevemu izjemnemu instinktu za preživetje (zaradi razmer, v katerih je odraščal) in njegovim igralskim spretnostim ter hudim naporom tranzicijske levice, dominantnih medijev in transmisijske desnice izjemno težko štiri leta vzdrževati vladavino Marjana I. Zedinitelja. Morda, zgolj morda tudi nemogoče.

Poglejmo podrobneje. Na oblasti je šele nekaj mesecev, pa mu ministri odpadajo kot zrele hruške. Tugomir, Bumbardelli, Prešiček, zdaj je na tapeti Jure Leben. Hec, Marjan je za vsakega od teh, ko se je poslavljal od njih, ugotovil, da so delali dobro. Dobro je delal Tugomir, dobro je delal Bumbardelli, dobro je delal celo Prešiček. Oni torej niso krivi, da so morali iti. Še manj je kriv Marjan. Tudi za Lebna, ki mu je menda, to vedo povedati plavolase novinarke dominantnih medijev, tudi osebno všeč, že zna povedati, da dobro dela. Ne, ne. Za njihove težave in težave Marjanove vlade in s tem Slovenije ni kriv Marjan, nikakor ne. No morda so krivi koalicijski partnerji, ampak on že ne. Stvar gre tako rapidno v skrajne absurde, da bodo v vladi kmalu ostali samo še Marjan, Miro, Alenka, Karel in na čelu parlamenta Židan. Vsi ostali se bodo morali kljub dobremu delu prej ali slej posloviti. In kdo bo prišel za njimi, se vprašate? Hja, težko kdo. Novega Prešička iščejo z lučjo pri belem dnevu, pa ga nikakor ne najdejo. Seve, kdo bi pa želel, da ga Židan na televiziji imenuje prašiček in mu grozi, da jih bo dobil po prstih?!

Priznati morate, Marjana je treba pohvaliti, da zgoraj navedenih likov nikoli ne bi spoznali, če ne bi bilo njega. Vseh teh tugomirjev, bumbardellijev, vilfanov, prešičkov, lebnov itd. ne bi bilo, če jih Marjan ne bi predlagal oziroma jim potalal funkcij. Vzemimo recimo zgolj zadnji primer Darija Krajčiča. Še niste slišali zanj? Niste edini.

Darij je poslanec Liste Marjana Šarca in predsednik odbora državnega zbora za evropske zadeve, prosim lepo. No, bil je. Odstopil je namreč zato, ker je ukradel sendvič. Ja, prav ste slišali, sendvič. Sam sicer pravi, da ni šlo za krajo, ampak za, pozor, družbeni eksperiment. Priznam, za Darija nisem slišal nikoli prej v življenju. Nisem vedel, da je docent na Univerzi v Ljubljani. Nisem vedel, da je bojda strokovnjak za gozdarstvo. Nisem vedel, da je poslanec. Nisem vedel, da vodi odbor za EU-zadeve. Še danes ne vem, kako ga strokovnost za gozdarstvo kvalificira za tako pomembno funkcijo. Priznam, nisem vedel niti, da je ukradel sendvič. Mediji namreč o tem niso poročali. Zvesto pa poročajo, da je odstopil. Naj se ve, da ima LMŠ našega Marjana visoke standarde, ko gre za krajo družbenega premoženja.

Ni me sram priznati, da če ne bi bilo Marjana, nikoli ne bi slišal za Darija. Ne vem le, zakaj Darij ni raje počakal, da ga Marjan sam pozove k odstopu. Mogoče pa tudi Marjan do danes še ni slišal zanj. Ne vem. Saj ni mogoče, da bi rojeni voditelj, kot je Marjan, v parlament pripeljal in na čelo enega od najpomembnejših delovnih teles postavil človeka, ki krade sendviče? No, se gre družbene eksperimente in potem prašiček oziroma kar prasec celo odstopi sam? Ne vem. Meni se to ne zdi mogoče, kaj pa vam? Kot je spet pronicljivo ugotovil Libertarec: za sendvič je prišel, za sendvič je odšel. No, vmes si je menda dal za nekaj tisoč evrov davkoplačevalskega denarja prenoviti poslansko pisarno.

Vidite, to so ti politiki novega kova. Sendvič je kasneje plačal in odstopil, pa še pisarna bo ostala njegovemu nasledniku. Volk sit in koza cela. Če ni cela, pa tudi volk ni sit, vsaj tako so slišali praviti našega Marjana.

KAJ PA MI?
Kaj pa mi, se boste vprašali. Hja, mi pa pač nimamo pregovorne Šarčeve odločnosti in prirojenih voditeljskih sposobnosti, zato nas skrbi. Skrbi nas, ker Marjan za letos načrtuje za milijardo in sto milijonov večjo javno porabo, kot jo je še lani načrtoval Miro. Toliko nas bo očitno na leto stalo, ker sta se sveti trojici Miro, Dejan in Karl pridružila še Marjan in Alenka.

- Skrbi nas, ker fiskalni svet opozarja, da z rebalansom proračuna kršimo v ustavo zapisano fiskalno pravilo in načrtujemo strukturni primanjkljaj, ko je kriza tako rekoč pred vrati.

- Skrbi nas, ker je Italija tehnično že v recesiji, Nemčija, ki je naš največji zunanjetrgovinski partner, pa se ji je komaj izognila.

- Skrbi nas, ker nam zdravstveni sistem še vedno razpada in ljudje zdaj tragično umirajo že zaradi gripe, čakalne vrste pa se samo še podaljšujejo.

- Skrbi nas, ker Marjana in kompanijo skrbi Maduro, ne pa to, da bo minister za okolje stisnil zobe, ko bodo zaradi industrijskega objekta Magne Steyr v Hočah prekršili veljavno zakonodajo. Oziroma, kot je pronicljivo ugotovil nekdanji novinar in zdaj politik Miro Petek: spremenili bodo zakon, da bodo lahko legalno kršili drug zakon.

Zaradi vsega tega in še marsičesa nas skrbi. Upravičeno. Mi pač nismo Marjan in nismo bili rojeni neke nevihtne noči na Triglavu. Predvsem pa nismo jebiveter. Na koncu je lahko pač zgolj en sam.

Kaj pa opozicija, porečete? Kdo bo maševal v katedrali svobode? Lahko transmisijska desnica preživi lezenje v rit Marjanu I. Zedinitelju in ali bo Janez Janša ves mandat konstruktivna opozicija, o tem pa več prihodnjič.

In ne pozabite, ni vseeno, kaj naš Marjan reče. Ker resnica boli, komentarji pa še bolj, pa raje ničesar ne naredi. Ker če ničesar ne narediš, potem tega tudi pokvariti ne moreš, tako so ga vsaj slišali praviti. Našega Marjana namreč. Pa zdravi ostanite.

* Vir: pesmi.si

(Aljuš Pertinač je voditelj televizijske oddaje Faktor na TV3, kolumnist in nekdanji državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport)

NAPOVEDEvangelij po Šarcu v katedrali svobode II. del:

- Zakaj SDS stavi vse na karto antikomunizma, transimisijska desnica pa na karto antijanšizma?

- Kako dolgo lahko Janša še zmaguje na volitvah?

- In zakaj je vsak poskus oblikovanja desne alternative Janezu Janši že vnaprej obsojen na neuspeh?

Ponedeljek, 18. februarja ob 7.00!

Poglejte si tudi zadnjo oddajo #Faktor.com na TV3: