ZVESTOBA HITLERJU, RESNIČNA ZVESTOBA DO GROBA

Oddajzvone krušič, dne 2015-05-08 ob 20:52:36

 

Pravzaprav je bila celotna Nemčija v tridesetih letih dvajsetega stoletja nora na Hitlerja. Blaznost,ki jo je nosil v sebi Hitler sam, se je bliskovito prenesla na množice.Da bi polpreteklo zgodovino lahko razumeli, kot našo učiteljico, ki je sicer grenka šola preteklih za nove generacije, se bi ob sedemdesetletnici zmage nad nacizmom in fašizmom v letošnjem maju, morali kot družba resno vprašati ali smo dandanes sposobni prepoznati pojave nacifašizma v družbenem vzdušju? O tem je mogoče dvomiti glede na oživljanje čaščenja avtoritarnosti, zastraševanja, predvsem pa poskuse širjenja sovražnosti in netolerantnosti v družbi, nestrpnosti do drugačnih. Na družbenih omrežjih je celo mogoče opaziti tudi direktno občudovanje Hitlerja kar kaže na popolno nerazumevanje tega kar ta človeška pošast predstavlja v zgodovinskem, družbenem in humanističnem pogledu.

V tekstu pokušam celoviteje razmišljati o splošni (ne)sposobnosti za ljubezen osebnosti, ki velja v zgodovini za najbolj destruktivno.Temeljno vprašanje, ki si ga vsi premalo postavljamo, je: kaj je v ljudeh tako bolnega, da so se množice navdušile nad človekom, ki je pomenil nekaj najbolj temnega in protičloveškega v zgodovini človeštva? Hitler namreč predstavja tisto kar Erich Fromm v Anatomiji človeške destruktivnosti imenuje »sindrom propada« saj je poosebljal nekrofilijo – ljubezen do smrti, vse kar vodi v smrt, uničevanje, ubijanje in propad. Sindrom propada je Hitlerja nezadržno peljal v totalno uničenje in je poleg nekrofilije bil združen še z dvema drugima destruktivnima lastnostima njegove osebnosti: totalnim narcizmom in incestuoznostjo. Hitlerjev osebni narcizem se je poistoveti s socialnim narcizmom večine Nemcev v obliki poveličevanja »večvredne« arijske rase«. Incestuoznost se je kazala v njegovi ekskluzivni navezanosti na nemški narod, kot na simbolični materinski lik. Bil je bil popolnoma narcisodina oseba, kar pomeni, da ga, tako nemški narod sam po sebi, kot tudi ljudje, posamezniki z lastno realnostjo, niti malo niso zanimali.  Zanimal se je zgolj zase in za samopoveličevanje lastne narcistične podobe. Vse do samega konca življenja ni pokazal niti kančka sočutja do enega samega človeškega bitja v svetovni moriji,ki jo je sam sprožil.Ko je malo pred svojim koncem pošiljal v smrt najstnike jih je očetovsko trepljal in božal po licih, kar kaže na to kakšna nevarna prevara je bila njegova zaigrana ljubezen do otrok, ki jo je pogosto kazal v javnosti. Iz razumske distance je neverjetno kako je mogoče častiti človeka, ki dojema druge ljudi ugolj kot sredstvo za dominacijo?Je oseba, ki je brez vsake krivde in kesanja, popolnoma čustveno hladna in ne zmore sočustvovati.

Razloge, da je Hitler prišel na oblast, je vsekakor mogoče iskati v socialnih vzrokih, ki jih Fromm vidi v deprimiranosti in pomanjkanju radosti do življenja v nižjem srednjem razredu povojne Nemčije (predvsem ekonomsko obubožanost). To je pri ljudeh vzbujalo željo po moči in močnem vodji, kar je privedlo do nastanka nacizma in njegove politične uveljavitve. Sicer pa nekrofilno značajsko usmerjenost, ki je bila značilna za Hitlerja,  Fromm povezuje s Fredovim »analnim značajem«. Freud namiguje, da je značajske poteze, kot so izredna redoljubnost, varčnost, vztrajnost, treba imeti za prvi in konstantni rezultat sublimacije analne erotike. Poleg Freuda so tudi drugi psihoanalitiki pokazali, da analni značaj (karakter) pogosto kaže sadistične in uničevalske poteze. Analni značaj (benigen) je zelo podoben nekrofilnemu značaju (maligen) v Frommovem smislu saj jima je skupna privlačnost in nagnjenje do neživega, mrtvega. Materin značaj je najbolj pomemben dejavnik za oblikovanje analnega značaja, predvsem njeno vztrajanje pri strogi straniščni disciplini, pomanjkanje radosti do življenja, zato ne bo spodbujala,temveč ubijala. Tako, da se bo otrok bal življenja in razvil zanimanje za mrtvo.

Globoke psihološke vzroke za totalno zvestobo množic do Hitlerja je mogoče povezati z mislimi, ki jih nekje napiše Alice Millerjeva, da vsak brezvestni tiran vpreže izrinjene bojazni otrok, ki so jih nekoč pretepali, otrok, ki očetov nikoli niso smeli obsojati in jih še ko odrastejo ne morejo in so očetom, kljub prestanim mukam še vedno zvesti. Poleg ideoloških motivov je Hitler, kot simbolni oče, nezavedno izrabil infantilne strahove in nepotešeno potrebo po očetovski ljubezni ljudskih množic, ki bile vzgajane v patriarhalnih družinah.

Hitler je bil najbolj tipičen primer čistega nekrofilika, nekoga, ki ljubi smrt, saj ga je, kot pravi Erich Fromm, očaralo uničevanje in vonj po smrti je bil zanj prijeten. Tako so ob njegovem koncu dnevi somraka bogov pokazali, da je bilo njegovo najgloblje zadoščenje biti priča totalnega in abslutnega uničenja: nemškega ljudstva, svojih sodelavcev in samega sebe. Iz lastnih, globokih notranjih ovir, Hitler ni imel nobenih realnih možnosti za zmago v drugi svetovni vojni. Oseba z nekrofilno usmeritvijo je tista, ki jo privlači in očara vse, kar ni živo, kar je mrtvo: trupla, gniloba, blato, umazanija. Nekrofiliki so hladni, odmaknjeni in privrženi »zakonu in redu«. Nekrofilik je v resnici zaljubljen v moč in za njega obstajata dva »spola«: močni in nemočni, ubijalci in ubiti. Nekrofilna oseba ljubi vse kar je mehanično in ljudi dojema kot predmete. Nekrofilik ljubi nadzor in med obvladovanjem življenja ubija. Ljubi red, je lastniški in pedanten. Tako je npr. vojnega zločinca Eicmanna očaral birokratski red in smrt, njegova najvišja kvaliteta pa je bila poslušnost in dovršeno delovanje.Nasprotje nekrofilni usmeritvi pri človeku, je biofilna in njeno bistvo je ljubezen do živega, biofilija. Tako kot pri nekrofilji gre tudi pri biofiliji za celotno usmeritev, celoten način bivanja, ne le za eno samo potezo. Biofilna usmeritev se kaže v celotnem človeku. Najbolj prvinska oblika te usmeritve se kaže v težnji vseh živih bitij, da žive. Osebo, ki do kraja ljubi življenje, privlačita življenje in rast, pa naj bo to kjerkoli. Graditi in snovati je za takšno osebo pomembnješe, kot imeti. Ljubi pustolovščino življenja veliko bolj, kot pa varnost. Želi vplivati z ljubeznijo, razumom, s svojim zgledom: ne s silo, ne s sekanjem stvari na kosce, ne z birokratskimi postopki, kot bi bili ljudje predmeti. V tem smislu je po biofilni etiki dobro vse tisto kar služi življenju; zlo pa vse kar služi smrti (Spinoza).

Po Frommovi ugotovitvi med ljudmi ni večje temeljne psihološke in moralne razlike, kot je razlika med nekrofiliki in biofiliki, tistimi, ki ljubijo smrt in tistimi, ki ljubijo življenje. Po njegovem je čisti biofilik svetnik, čisti nekrofilik pa je blazen.In to drugo je bil Hitler. Seveda je večina ljudi posebna mešanica obeh usmeritev vendar je vedno ena usmeritev vsaj malo prevladujoča. Fromm omenja najbolj svetel primer čistega biofilika,  Alberta Sweitzerja, velikega biofila, ki je velik del svojega življenja posvetil zdravljenju afriških gobavcev. Sicer pa je po Frommu biofilija pri posamezniku identična z njegovo sposobnostjo ljubiti. Adolf Hitler zaradi svojih psiholoških lastnosti ni zmogel ljubiti, kot meni Fromm v Umetnosti ljubezni, saj je ljubezen stališče, orijetacija karakterja kar odloča o povezanosti neke osebe s svetom: »Če resnično ljubim nekega človeka, ljubim vse ljudi, ljubim svet, ljubim življenje in v tebi ljubim samega sebe«. Ko govori Fromm o pojmu ljubezni pri tem misli na »ljubezen, kot na zreli odgovor na problem človeške eksistence«, ne pa na nezrele oblike ljubezni, ki jih imenujemo simbiotska združitev (sadomazohizem), ker gre za združitev na osnovi dominacije in podrejanja. Nesprotje simbiotski ljubezni je zrela ljubezen združitev pod pogojem ohranjanja lastne integritete, lastne individualnosti. Je aktivna človeška sila, ki pomaga človeku, da premaga občutek osamljenosti in ločenosti, a mu vseeno dopušča, da ostane svoj, da obdrži svojo integriteto. Hitlerjeva »ljubezen« je bila bila v bistvu sadomazohistična simbioza, kot dominaca in podrejanje.

 Hitler je pri nemškem ljudstvu le sprožil tisto kar so že nosili v sebi in je nosil tudi sam: gon za politično moč in slo po nadzorovanju. Švedska pedagoginja Ellen Key je v delu Stoletje otroka že leta 1908 zapisala, da »se duše Nemcev že v vrtcu pripravljajo za nošenje uniforme«. Kritiko nasilne avtokratske vzgoje pa je izrazila z mislimi, da se temelji za vojskovanje ne postavljajo z vojaškimi igrami temveč s šibo. Avstrijski režiser Michael Haneke je svoje ustvarjalno delo posvetil raziskovanju nasilja v sodobni vse bolj agresivni družbi. Korenine zla, ki spodkopavajo civilizacijske dosežke, vidi v avtoritarnih sistemih, ki so oblikovali družbo in nacionalne države ob prehodu iz 19. v 20. stoletje. Tako v svojem filmu Beli trak obsoja črno pedagogiko prusko cesarske dobe in razgalja uničujočo avtoriteto moške patriarhalne družbe in njenih grozljivih zablod kaznovanja, ki so – podobno, kot v Viktorijanski Angliji – v Avstroogrskem cesarstvu in carski Rusiji maličile in pohabljale otroške duše. Iz tega je po travmi 1. svetovne vojne vstal fenomen fašizma in nacizma, ki je pomenil zlom po katerem se evropska civilizacija ni več opomogla. 

Švicarska avtorica Alice Miller, je v delu Upor telesa zapisala, da bodo pretepeni in mučeni otroci kasneje, ko bodo odrasli, zlorabljali in tepli svoje lastne otroke in se bodo celo mnogi počutili hvaležne staršem,ki so jih trpinčili ko so bili majhni in nemočni. Ta dinamika nasilja lahko spremeni nekatere žrtve v rablje, ki se maščujejo lahko celim narodom ali postanejo voljni krvniki diktatorjem, ki so postali grozljivo strašljivi, kot Hitler in drugi kruti vodje po celem svetu. Pretepanje otrok zelo zgodaj povzroči, da otroci ponotranjijo nasilje, ki so ga sami trpeli in ga lahko tudi poveličujejo (glorificirajo) in uporabijo ko postanejo sami starši v prepričanju, da so si zaslužili kazen in bili tepeni iz ljubezni. Patriarhalni sistem predpisuje sočustvovanje z očetom pa naj bo še tako destruktiven in nevaren.  Podobno je Hitler s svojim ravnanjem vsemu svetu pokazal kako je z njim ravnal oče: uničujoče, neusmiljeno, bahavo, perverzno, samovšečno, kratkovidno, brezčutno in bedasto (A.Miller).Tako pa pretepeni, mučeni, poniževani otroci, ki jim nikoli ni stala ob strani priča, ki bi jim pomagala, praviloma postanejo, ko odrastejo zelo strpni do krutosti starševskih figur in očitno brezbrižni za trpljenje zlorabljenih otrok.Tako postanjeo zagovorniki zla, podobno kot so postali milijoni zagovorniki Hitlerjevih zločinskih dejanj. Morali so se naučiti ne zaupati svojih pristnim čustvom, temveč predpisom učiteljev, cerkvenih oblastnikov in drugih avtoritet.

Kateri dejavniki v otroštvu so torej odgovorni, da se razvije večja ali manjša ljubezen do smrti ali ljubezen do življenja pri posamezniku ali skupini? Fromm je nakazal nekaj poskusnih odgovorov, do katerih je prišel na temelju svojih kliničnih izkušenj v psihoanalizi, ter opazovanj in analize vedenja skupin. Meni, da je najpomembnejši pogoj za razvoj ljubezni do življenja pri otroku je, da živi z ljudmi, ki ljubijo življenje. Izraža se brez besed, razlag in brez pridiganja, da je treba ljubiti življenje, vidimo jo v vsem ozračju krog kake osebe ali skupine. Med posebnimi pogoji za razvoj biofilije Fromm omenja neslednje: topel, čustven stik z bližnjimi v otroštvu; svoboda in popolna neuporaba groženj; učenje z zgledom, ne pa pridiganjem načel, ki privedejo do notranje skladnosti in moči; vodstvo v »umetnosti življenja«, ki spodbuja vpliv na ljudi in odgovor ljudi v okolici; način življenja, ki je resnično zanimiv. Pogoji, ki v bistvu nasprotujejo tem, ki smo jih našteli, spodbujajo razvoj nekrofilije, ljubezni do smrti: odraščanje med ljudmi, ki ljubijo smrt, strah ali take razmere, ki naredijo življenje mehanično in nezanimivo; mehanični red namesto tistega reda, ki izvira iz neposrednih, človeških odnosov med ljudmi.

Glede na povedano lahko sklepamo na to kakšno je bilo Hitlerjevo zasebno, intimno življenje. Vse tri njegove znane ljubice, poleg Eve Braun, Geli Raubal, njegova nečakinja in Maria Reiter, so imele opravka s samomorom (Geli Raubal so rešili). Eva Braun je v samomoru umrla skupaj z njim v bunkerju v reihstagu. Skupni imenovalec Hitlerjevih žensk je bil prav samomor. Tudi sicer je Hitler pričakoval in celo zahteval od svojih podrejenih, da bodo v določenih okoliščinah naredili samomor(nekrofilija). Če ga gledamo na dokumentarnih filmih z Evo Braun, lahko vidimo, da se ji telesno ne približa, nikoli je ne objame ali se je dotakne. S tem nazorno kaže temeljno značilnost narcisoidne osebe, ki ne more biti nikomur resnično blizu. Morda je edino iskreno nežnost pokazal le svojemu psu. Sicer ga je bližina otrok pomirjala, kar nakazuje, da se je tako morda nezavedno vračal v svoje otroštvo, v katerem je že davno izgubil svojo nedolžnost in brezskrbnost. Ko je moral otroke poslati smrt pa ni okleval niti za trenutek.

 

profileimage
Všeč mi je
0
Komentarji
5
Night Tiger
0
Mar 30, 2017
Da pa bi preživel Hitler sam pa je ena največjih, naivno utopičnih, zelo neinteligentnih idelogoij.... to je izjava tipičnega slovenskega bedaka manipuliranega s strani levičarske golazni. Hitler ni naredu samomora to je laž, pobegnu je na Antarktiko kjer so(in so se) nacisti(NEW SWABIA)..........
#5
Dajana Babič
1
Jun 21, 2015
Vsi smo nesmrtni, ne samo Hitler. No... taki, ki so naredili veliko zla, ti se demanifestirajo v svetlobo.
#4
zvone krušič
0
Jun 21, 2015
Tisti, ki se slepijo s teorijami zarote, da Hitler ni naredil samomora, peljejo vodo na mlin neonacistom, ki širijo idelologijo o Hitlerjevi nesmrtnosti. Nacifašistična ideologija je seveda preživela ker je še vedno dosti nekrofilikov, ki ji sledijo.

Da pa bi preživel Hitler sam pa je ena največjih, naivno utopičnih, zelo neinteligentnih idelogoij, ki ne pozna niti malo človeške psihologije. Hitlerjev totalni narcizem nebi zmogel prenesti vesoljnega poraza, ki ga je doživel..To, da je za za sabo pustil totalno uničenje to ga nebi motilo, ker je bil brez vsakega sočutja, celo ponosen bi bil na iztrebljenje židov, vendar bi njegovo nadaljnje fzično življenje bilo brez vsake vrednosti saj so zdrave svetovne sile popolnoma zatrle njegove blazne, grandiozne fantazije o vzponu njegovega narcizma v tretjem rajhe..
#3
zvone krušič
0
May 09, 2015
Hvala Tone
#2
Tone
0
May 08, 2015
čestitke, odličen članek
#1
zvone krušič
zvone krušič
Objavil/a 2015-05-08 20:52:36 (May 08, 2015)
Starejša objava Novejša objava
ZADNJE OBJAVE
ZAKON PRIVLAČNOSTI IN SLOVENSKA KOŠARKA
ZVESTOBA HITLERJU, RESNIČNA ZVESTOBA DO GROBA
ENAKOPRAVNOST JE PRAVICA VSAKEGA IN VSEH
KJE SO MEJE SVOBODE?
KDO ALI KAJ UBIJA USTVARJALNOST OTROK?(2)
UDARI ME IN LJUBI ME
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
IŠČI PO ARHIVU
april 2020
PTSČPSN
12345
6789101112
13141516171819
20212223242526
27282930
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj