SCHOOL SUCKS!

Oddajzvone krušič, dne 2014-03-20 ob 09:13:36

Takle napis je še vedno mogoče prebrati na zidu ene od ljubljanskih osnovnih šol.Prevod bi v žargonu pomenil: »Šola je zanič«,vendar sem jaz zadevo dojel bolj v smislu: »šola smrdi« ali celo»šola zaudarja«. Skratka misel na zidu oz. čustvo, ki se skriva za napisanim, je izrazito negativno, polno besa, že kar zaničevanja. Seveda mladostniki pogosto izražajo svoje razvojno pogojeno uporništvo s takimi energetsko nabitimi izjavami, vendar je napisano kljub temu v očitnem razkoraku z idealiziranimi in posplošenimi predstavami o šoli v stilu: »V šolo radi hodimo pridno se učimo«.

Sam se čudim kako zelo je še vedno večina staršev preobremenjena s šolo in šolskim uspehom svojih otrok. Zdi se, da jim je šola najpomembnejši dejavnik v življenju njihovih otrok,skrbi jih izključno šolski uspeh pri tem pa pogosto prezrejo tisto kar je bistveno:osebnost svojega otroka in njegove čustvene in razvojne potrebe (ki nimajo nobene zveze s šolo).Svoje strahove racionalizirajo s prepričanji, kot:»Če ne boš naredil šole boš na cesti«, »ne boš dobil službe«, »čaka te delo za tekočim trakom, nezaposlenost, klošarjenje«, itd. Prav zanimivo, glede na to, da smo danes priča vedno večji nezaposlenosti ljudi z diplomami. Če pogledamo velike osebnosti, ki so naredile v svetu resnično močan vtis, vidimo, da izobrazba ni bila njihova močna točka. Takih primerov, ki kažejo na to, da šola ni tako zelo pomemben dejavnik za otrokov polni razvoj, je ogromno. France prešeren, sicer res največji slovenski pesnik vseh generacij, je bil zapisan v zlati knjigi kot odličen učenec, pa ga to ni obvarovalo pred nesrečnim življenjem, alkoholizmom in zgodnjo smrtjo.Sam se spominjam dveh sošolk, ene iz osnovne in ene iz srednje šole. Obe sta bil tisto kar večina otrok doživi v svojih razredih, zgled drugim učencem: pametni, vestni, vedno sta vse znali, popolni odličnjakinji. Vsi smo ju občudovali. Tisto kar se je z njima zgodilo kasneje v življenju sploh ni bilo tako zelo briljantno, prej žalostno. Ob tem mi pride na misel refren zdaj že stare pesmi od Novih Fosilov: »Pridna dekleta gredo v raj, slaba pa kamor si zaželijo«. Pridne punčke niso srečne, ker nimajo svobode, ki jo imajo tista dekleta, ki si upajo biti to kar so. 

Ellen Key je že pred stoletjem v knjigi Stoletje otroka citirala Dumasa: »Veliko je pametnih otrok a veliko neumnih odraslih«, ko je govorila o »kolektivnem poneumljanju v šolah in vrtcih«. Menila je, da se v teh institucijah zelo prefinjeno vceplja mladim dušam splošno sprejeto mišljenje, uniformiranost, poslušnost in lojalnost do šole, učencev, drugih, vojaški enoti, službi, itd. In to preden se otrok nauči biti »pošten do sebe, svoje lastne stvarnosti, lastnemu občutku za pravico in lastnim impulzom«. Tudi sto let pozneje je v mentaliteti večine staršev še vedno prepričanje, da morajo naši otroci biti kot vsi drugi in imeti vse tiste vrline, ki jih pričakuje družba, zato je vzgoja še vedno, žal, prefinjena dresura in zatiranje otroške izvorne narave. Tako se še vedno oblikujejo stereotipni tipi ljudi:dobri fantje, sladka dekleta, častni uslužbenci, itd.

Že pred sto leti je pronicljiva intuicija Keyeve spoznala, da » ni naključje, da sta originalnost in neredno obiskovanje šole medsebojno povezani«. Menila je, da tisti, ki gredo po lastni poti, ki mislijo z lastno glavo in ki so pripravljeni na »zločine« trasiranja novih poti, redko nastajajo med tistimi, ki so dobro vzgojeni. Občudujem njeno globoko razumevanje in ljubezen do otroške narave in svobodnega človekovega bistva v otrocih in mladih. V takem sistemu se tudi najbolj živi in vitalni učitelji gibajo v kletki med zahtevami in predsodki. In vsaka globoka sprememba propade, ker večina staršev in učiteljev ni pripravljena na radikalne spremembe. Sicer pa je še vedno pogost pedagoški zločin zatreti lastno bitje otroka in ga napolniti z nečim drugim. Še vedno je otrok pod pritiskom odraslih, ki ga želijo usmerjati v neko drugo smer,ki jo je sam izbral. Za odnos med odraslimi in otroki, je značilno večno pomanjkanje globoke ljubezni in razumevanja, kar je v množičnosti, značilni za institucije, logično.

Šolsko usmerjeno delo ni edini in najboljši način, da se otroci učijo, pravzaprav je eden slabših in dolgočasnejših. Da bi se otroci učili od življenja, morajo imeti starši dovolj ozaveščenosti in nekaj poguma, predvsem pa zaupanja, da se bodo stvari za njihove otroke dobro uredile brez prevelikega truda. Verjeti je treba v otrokove poteneciale in sposbnosti, da bodo znali poskrbeti zase in najti pravo pot v življenju. Napake in spodrsljaji so le del procesa učenja in si do dobrodošli.Otroci potrebujejo od odraslih podporo in zaupanje vanje in v življenje, predvsem pa zavedanje, da je veliko stvari neprecenljivo dragocenejših, kot sam šolski uspeh. Gre za duhovitost, originalnost, kreativnost, iznajdljivost, humor, socialnost , pogum, itd. Torej osebnostne lastnosti otroka in ne idiotizem ocen na papirju. Veselje ob tem, da otrok odstopa od običajnega in konvencionalnega. O otrokovem bistvu pa večina odraslih tako ali tako še vedno nima pojma, niti v teoriji, kot tudi ne v praksi, ker o teh stvareh niti ne razmišlja (ker ni časa). Glede na povedano nikakor ne more biti čudno, da otroci in mladi šolo v bistvu v veliki večini še vedno sovražijo, namesto,da bi bila kraj ustvarjalnosti in veselja. 

profileimage
Všeč mi je
0
Komentarji
5
Vlatka Kozlovič
0
Mar 25, 2014
Zvone,

prosim.
#5
zvone krušič
0
Mar 24, 2014
Hvala
#4
Vlatka Kozlovič
0
Mar 23, 2014
Zvone,

ker je res tako, pa si priznali ali ne.... Imaš odprte oči in um zaoštren...
#3
zvone krušič
0
Mar 23, 2014
Hvala Vlatka.Lepo je, da nekdo prepoznava resnico v tvojem pisanju..
#2
Vlatka Kozlovič
1
Mar 22, 2014
"Zdi se, da jim je šola najpomembnejši dejavnik v življenju njihovih otrok,skrbi jih izključno šolski uspeh pri tem pa pogosto prezrejo tisto kar je bistveno:osebnost svojega otroka in njegove čustvene in razvojne potrebe (ki nimajo nobene zveze s šolo

Če pogledamo velike osebnosti, ki so naredile v svetu resnično močan vtis, vidimo, da izobrazba ni bila njihova močna točka. Takih primerov, ki kažejo na to, da šola ni tako zelo pomemben dejavnik za otrokov polni razvoj, je ogromno. France prešeren, sicer res največji slovenski pesnik vseh generacij, je bil zapisan v zlati knjigi kot odličen učenec, pa ga to ni obvarovalo pred nesrečnim življenjem, alkoholizmom in zgodnjo smrtjo.

In vsaka globoka sprememba propade, ker večina staršev in učiteljev ni pripravljena na radikalne spremembe. Sicer pa je še vedno pogost pedagoški zločin zatreti lastno bitje otroka in ga napolniti z nečim drugim. Še vedno je otrok pod pritiskom odraslih, ki ga želijo usmerjati v neko drugo smer,ki jo je sam izbral. Za odnos med odraslimi in otroki, je značilno večno pomanjkanje globoke ljubezni in razumevanja, kar je v množičnosti, značilni za institucije, logično.

Napake in spodrsljaji so le del procesa učenja in si do dobrodošli.Otroci potrebujejo od odraslih podporo in zaupanje vanje in v življenje, predvsem pa zavedanje, da je veliko stvari neprecenljivo dragocenejših, kot sam šolski uspeh. Gre za duhovitost, originalnost, kreativnost, iznajdljivost, humor, socialnost , pogum, itd. Torej osebnostne lastnosti otroka in ne idiotizem ocen na papirju. Veselje ob tem, da otrok odstopa od običajnega in konvencionalnega. O otrokovem bistvu pa večina odraslih tako ali tako še vedno nima pojma, niti v teoriji, kot tudi ne v praksi, ker o teh stvareh niti ne razmišlja (ker ni časa). Glede na povedano nikakor ne more biti čudno, da otroci in mladi šolo v bistvu v veliki večini še vedno sovražijo, namesto,da bi bila kraj ustvarjalnosti in veselja."

Zvone,

kaj naj rečem?

Tako je! Točno tako kot si zapisal! In se s tem 100% strinjam.

P.S.

Zase lahko rečem, da sem imela vedno največjo podporo pri mami, škorpijonki, in sem, oven, znala iti po svoje. In ni mi žal enega samega trenutka, da je bilo tako. Čeprav kdaj huje kot sem si mislila, a vedno na moj račun in ne na račun drugih. Nikogar nisem nikdar krivila za tisto, kar se mi je v življenju dogajalo, česar si nisem želela.
#1
zvone krušič
zvone krušič
Objavil/a 2014-03-20 09:13:36 (Mar 20, 2014)
Starejša objava Novejša objava
ZADNJE OBJAVE
ZAKON PRIVLAČNOSTI IN SLOVENSKA KOŠARKA
ZVESTOBA HITLERJU, RESNIČNA ZVESTOBA DO GROBA
ENAKOPRAVNOST JE PRAVICA VSAKEGA IN VSEH
KJE SO MEJE SVOBODE?
KDO ALI KAJ UBIJA USTVARJALNOST OTROK?(2)
UDARI ME IN LJUBI ME
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
IŠČI PO ARHIVU
april 2020
PTSČPSN
12345
6789101112
13141516171819
20212223242526
27282930
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj