Ep o Gilgamešu

Oddajzarja23 novak, dne 2017-09-05 ob 16:58:21

Književnost Mezopotamije in Babilona je bila zelo bogata: Iz tega obdobja izhajajo velika književna dela epi , legende,miti, himne bogov, basni ,pripovedke in vsekakor eden izmed najlepših epov je EP O GILGAMEŠU za razliko od juakov iz grške in keltske mitologije, je junak iz tega EP-a zgodovinska osebnost kralj ki je vladal Sumerski državi - območju Urukom , približno 2700 p.n. š. Pravijo da je Ep nastajal okoli leta 1700 leta p.n.št. nekateri dela pa naj bi nastajali še mnogo prej.Predvidevajo pa tudi da bi naj celoten EP nastal že mnogo mnogo prej.EP je napisan v Babilonskem jeziku" akkadianu" in je zapisan na 12 ploščah.Plošče imenujejo svojega avtorja kot  Sin-Leqi-Unninni, kar pomeni : Bog meseca, sprejmi mojo molitev Ep je bil dolgo časa pozabljen dokler ga ni anleški popotnik Austen Henry Layard, leta1839. izkopal ter tudi  več od 25.000 glinenih plošč iz ruševin Ninive. Ko  ga je George Smith prevedel in sicer enajst plošč Epa o Gilgamešu je izval veliko senzacijo,razlog za to je bil opisan potop in reševanje, tistemu, ki ga opisuje BIBLIJA.

Zanimivo je, da se ime GILGAMEŠ prevaja oziroma pomeni "Oče-junak" ali "Stari oče- junak" Enkidu pa po ninivski verziji  ni prijatelj in soborec Gilgamešu ampak njegov služabnik.Pomen njegovega imena se tolmači tudi kot gospodar močvirij, kanalov in tudi kot bitje boga Ea (Enkija) .

 

Ep o Gilgamešu

Gilgameš je mogočen, pravičen in moder kralj Uruka. Nihče se ne more meriti z njim po pogumu, saj leve grabi za grivo in jih prebada s sulico, z lokom in puščico pa lovi divjega bika. Dve tretjini je bog in le eno tretjino človek. Je pastir in varuh svojega ljudstva. Je tudi velik graditelj Uruka, njegovo obzidje pa skupaj s svojim ljudstvom gradi dan in noč.

Sčasoma je postala njegova vladavina za ljudi pretežko breme, ker je od njih zahteval isto kot tudi od samega sebe, tj. popolnost v dejanjih in največjo pravičnost, čemur seveda niso bili kos. Ljudje se potožili bogovom in jih prosili, da v Gilgameševo srce vsadijo drugačne težnje, ki ga bodo prevzele. Njihove prošnje je uslišal veliki Anu, bog neba, in boginji stvarnici Aruru ukazal, naj iz gline naredi njemu podobnega junaka – velikega bojevnika Engiduja.

V tem času je imel Gilgameš nenavadne sanje, v katerih so mu bogovi napovedali, da bo kmalu dobil prijatelja, dvojnika, ki ga bo nenehno spremljal. V enih od teh sanj je v Uruk z neba padla dvojna sekira, okoli katere so se zbrali ljudje in jo začeli občudovati. Ta sekira se je nato spremenila v Engiduja, svetlečega se dvojnika, s katerim se je Gilgameš moral boriti. V sanjah ga je premagal in po tej zmagi sta postala neločljiva tovariša v pustolovščinah, ki so sledile.

Engidu je bil sprva divji, z dlakami poraščen človek, podoben zlemu gorskemu duhu. Ni poznal ljudi, družil pa se je le z živalmi. Lovcu Tsaidu ni dovolil loviti divjadi, zato se je ta pritožil svojemu vladarju Gilgamešu. Gilgameš je ukazal, naj k Engiduju pripeljejo prelepo devico Ukhat, eno od svečenic boginje Ištar. Z njo je Engidu preživel sedem dni in noči v ljubezenskem objemu, nakar so se mu živali začele izogibati.

Ukhat ga je odpeljala v Uruk, kjer je izzval Gilgameša na dvoboj, v katerem ga je Gilgameš premagal. Vendar je Gilgameš, namesto da bi svojega nasprotnika ponižal, Engiduja sprejel kot prijatelja. Odtlej sta postala neločljiva in skupaj sta se podala v svet novim pustolovščinam naproti.

Na teh potovanjih sta opravila mnogo junaških dejanj. V nekem boju sta ubila grozovitega velikana Humbabo, varuha cedrovega gozda, ki vodi do prebivališča bogov. Humbaba se je zameril bogovom, ker je brez njihovega dovoljenja ubil vsakogar, ki se je približal gozdu. Bil je tako zloben, da je že samo pri omembi njegovega imena med ljudmi zavladala velika groza. Ta boj je poleg Gilgameševega iskanja nesmrtnosti osrednja tema epa.

Po zmagi je prelepa boginja Ištar vabila Gilgameša v svojo palačo in mu ponujala svojo ljubezen, brezmejne užitke in vse zemeljske dobrine. Gilgameš je vse ponujeno zavrnil, saj se je zavedal, da je to le slepilo. Ištar je zavrnitev razbesnela, zato je od svojega očeta Anuja zahtevala, da ustvari nebeškega bika in ga pošlje nad Gilgameša. Nebeški bik se je pognal v dir proti mestnemu obzidju, pohodil vse pred seboj in v dveh požirkih spil reko Evfrat. Toda Gilgameš ga je z Engidujevo pomočjo vseeno premagal in bikove rogove odnesel v svetišče svojega boga zaščitnika Lugalmarade.

Neko noč se je Engiduju sanjalo nekaj, kar ga je navdalo s črnimi slutnjami. Medtem ko je govoril Gilgamešu, se je pojavila Irkalla, boginja podzemnega sveta, in ga odpeljala v podzemlje. V sanjah je k vladarici pristopil pisar Belit-Šeri s knjigo imen tistih, ki naj bi odšli v podzemni svet, in jih začel prebirati. Med prebranimi imeni je bilo tudi njegovo.

Že med pripovedovanjem sanj je Engiduja začela tresti vročica in ga napadla težka bolezen. Dvanajst dni je ležal v blodnjah in ves ta čas je Gilgameš skrbel zanj. V trenutku, ko je Engidu umrl, je Gilgameš sprva pomislil, da je njegov prijatelj padel v globok spanec, zaradi katerega se ni mogel gibati, čutiti, poslušati in govoriti … Ko pa je dojel, kaj se je zgodilo, je ves obupan šest dni in noči objokoval svojega prijatelja. Sedmega dne ga je pokopal in zapustil Uruk. Taval je po hribih in dolinah ter premišljeval o Engidujevi smrti. Spraševal se je, ali bo tudi sam umrl, ali se bo enako zgodilo tudi z njegovim telesom, ali bo prišel trenutek, ko mu roke ne bodo več služile, ko njegove oči ne bodo več videle, ušesa slišala, usta govorila, ko se bo njegovo telo spremenilo v prah …? Ali čaka enaka usoda vse ljudi?

Takrat se je odločil, da bo svojega prijatelja pripeljal nazaj iz podzemnega sveta inMedtem ko je plul po Šamašovih morjih, so mu preroški glasovi govorili, naj poišče Utnapištima, tistega, ki so mu bogovi podarili nesmrtnost. Šel je mimo ljudi - škorpijonov, grozljivih in strašnih varuhov dolge in temačne soteske, ki je vodila skozi kraje brez sonca in zvezd, kraje groze, vse do vrta bogov. Tu se ga je bog Sonca Šamaš usmilil in ga napotil k Siduri Sabituji, modri ženski z nebeške gore, ki varuje drevo življenja. Ta ga je odvrnila od nadaljnjega iskanja nesmrtnosti, kajti slednja pripada le bogovom. Gilgamešu je svetovala naj preneha iskati nesmrtnost in raje uživa življenje vse do njegovega izteka. Gilgameš nasveta ni sprejel, temveč jo je prosil, naj mu pokaže pot čez "vode smrti", da bi lahko prišel do Utnapištima.

Po težkih preizkušnjah je naposled le prispel do Utnapištima, ki mu je povedal, da so ga bogovi nagradili z nesmrtnostjo, ker jih je ubogal in v čudežni barki rešil pred potopom predstavnike vseh živih bitij, tudi človeka. Prav tako mu je razkril skrivnost nesmrtnosti. Dejal mu je, da na dnu svetovnega oceana raste čudežna zel, tisti, ki jo zaužije, pa pridobi večno mladost. Utnapištim je prav tako odvračal Gilgameša od iskanja nesmrtnosti in mu pojasnil, da ima vse človeško svoj konec, kajti človek je zaznamovan s pečatom smrti pridobil lastno nesmrtnost.

Gilgameš kljub temu ni odnehal in je s pomočjo Uršanabija, Utnapištimovega čolnarja, prišel do globokega oceana. Na noge je zavezal težke kamne in se spustil čisto do dna. Našel je zel večnega življenja in se odpravil nazaj proti Uruku, da bi ljudem prinesel nesmrtnost. Po dolgi in težavni plovbi je naposled le zagledal kopno in se odločil, da si bo končno malo odpočil. Medtem, ko se je Gilgameš kopal v majhnem, bistrem jezeru, je neka kača zaznala vonj bilke nesmrtnosti in jo ukradla.

 Gilgameš se je poln žalosti in obupa vrnil v Uruk. Poskušal mu je vladati, vendar sta ga še zmeraj preganjala Engidujeva smrt in neuspešno iskanje večnega življenja. Odločil se je, da se bo spustil v podzemni svet, cesarstvo Irkalle, da bi poiskal Engiduja in spoznal smrt. Preslišal je nasvete svojih najvišjih svečenikov in prekršil zakone boga mrtvih. Prijatelja ni več mogel rešiti in bogovi so mu omogočili samo kratko srečanje z njegovo senco, ki je nato za vedno izginila.

Po babilonski različici mita so bogovi Gilgamešu podarili nesmrtnost. Nekaj časa je srečno živel, toda kasneje je uvidel, da so se ljudje, ki jih je imel rad, postarali in umrli, da so se njegova najljubša drevesa posušila, reke so izginjale, mesto Uruk pa se je spremenilo v prah.Vse se je spreminjalo – razen njega.


				 engidu in gilgameš

(vir: internet)

profileimage
Všeč mi je
2
Komentarji
10
zarja23 novak
0
Sep 30, 2017
haapy yack - Hvala za tvoj bis dodatek ☀ coool ! ;)
#10
haapy yack
0
Sep 28, 2017
hoj
Gilgameš je bil kralj, ki ni hotel umreti. Kot potomec velikega boga Šamaša s očetove strani, Gilgameš je bil dve tretjine bog, tretjino človek, ker mu je bila mama boginja Ninsun. Je zahvaljujoč temu dejstvu dobil privilegij, da se mu ime s prefiksom piše božanski. Bolj ko je preučeval zgodovino bogov in ljudi, je vse bolj izgubljal notranji mir in se je začel obračati k filozofiji. Bil je vesel ali čedalje bolj je začel razmišljati o smrti.. Bo zaradi dveh tretjin svojega božanskega porekla živel enako dolgo kot njegovi polbožanski predniki - ali bo ena tretjina prevagala, in bo živel kot smrtniki. Čez nekaj časa je te skrbi zaupal Šamašu:

V mojem mestu ljudje umirajo; žalostno je moje srce.
Človek se stara; žalostno je moje srce...
Najvišji človek ne more poseči do neba;
Človek najširše ne more obvladati Zemlje.

Bom tudi jaz gledal preko zidu?, je vprašal Šamaša. Je tudi meni tako usojeno?
Šamaš se je izogibal odgovoriti, ker morda tudi sam ni poznal odgovora. Šamaš je poizkušal Gilgameša vspodbujati, da sprejme svojo usodo, kakršna koli naj bi že bila in naj uživa v življenju dokler lahko.

Ko so bogovi ustvarili človeški rod,
Smrt so namenili človeškemu rodu.
Zato mu reče Šamaš,

Naj ti bo trebuh poln, Gilgameš,
Bodi vesel noč in dan!
Od vsakega dne naredi slavnost radosti,
Dan in noč, pleši in igraj!
Obleka ti naj bo svetleča in sveža,
umivaj si glavo z vodo.
Skrbi za mladega, ki te drži za roko,
Naj tvoja žena uživa v tvoji ljubezni,
ker je tak usoda človeškega rodu.
Gilgameš je odbil sprejeti tako usodo, ali ni on dve tretjine božanski, a samo tretjino človeškega porekla? Zakaj bi potem njegov manjši smrtni del, a ne njegov večji božanski element, moral odrediti njegovo usodo?
In tako je sklenil, da se bo poizkušal vtihotapit v mesto kjer so prebival bogovi... Skrivne stvari je videl,
Kar je bilo skrito pred ljudmi, je odkril...
jezdecioblakovpres
boditevcvetju
#9
zarja23 novak
0
Sep 24, 2017
haapy yack - oprosti za zamudo v odgovoru ;)

odličen kometar - navdušena - hvala ! :)
#8
haapy yack
0
Sep 21, 2017
hoj
Ja. Po podatkih sumercev bi bila ladja Noa podmornica? Sumerc so dal natačne dimenzije in druge opise struktur raznih palub in komor, ki so tako natačni, da je po njih mogoče sprojektirat kakšna je bila v resnic ladja. Noetu so dodelil tudi navigatorja, ki je imel nalogo, da ladjo/podmornico usmeri proti Planini rešitve, Araratu. To je bila najvišja točka na Bližnjem vzhodu in njeni vrhovi so se morali prvi pojaviti, ko bo začel voda upadati. Bega smer gibanja potopa? Prišel naj bi z juga.
Zanimiv je tole
Adapa,
Ti odhajaš pred Anua, vladarja.
Odšel boš proti nebu.
Ko boš tja gor na nebo prišel,
boš prišel pred vrata Anua,
Pred vrati bosta bosta stala Tamuz in Gizida....
Onadva se bosta obrnila na Anua;
Ona bosta poskrbela, da boš videl Anuovo dobrotno lice.
Ko ti ponudijo kruh smrti,
ga ne smeš jesti.
Ko ti ponudijo vodo smrti,
jo ne smeš piti...
vdnevihpredpotopompres
boditevcvetju
#7
zarja23 novak
0
Sep 06, 2017
Radmila in Abram - hvala za vajin poučen dodatek :)
#6
Radmila Čučak
1
Sep 06, 2017
Nekateri menijo, da je zgodba v Bibliji o Noetovi barki le kopija opisa potopa v Epu o Gilgamešu. Vendar temu ni tako, saj ima Noetova barka (za razliko od Utnapištimove) idealne dimenzije za uspešno plovbo po visokih valovih potopnih voda.

V Epu o Gilgamešu in Atrahasis pa je opisana kocka, ki ne more pluti po morju. Ker je bilo potopov v zgodovini več, menim, da Biblijska zgodba o Noetu opisuje veliki potop pred 12.000 leti, babilonski ep pa verjetno opisuje potop Črnega morja pred 7.600 leti, ki je prizadel tudi Mezopotamijo.

Genetske raziskave so namreč pokazale, da je Noe živel pred 12.000 leti ( ko naj bi se potopila Atlantida)

Abram......tudi Gautama Budha je v Lotos sutri napisal: vaša hiša se podira in je polna nesnage in mrčesa. Zato, otroci moji, jo zapustite in se rešite.
#5
abram1b2 Cej
0
Sep 06, 2017
EA je naročil Utnapištimu : Podri svojo hišo,sovraži premoženje, reši življenje,pobrigaj se za življenje.Zgradi ladjo,da rešiš življenje..pred vesoljnim potopom- 11ploščica Epa o Gilgamešu.Zapisa iz 11 ploščice nihče v resnici ne razume.da pa bi kdo uresničeval naročilo EA Utnapištimu pa nikomur niti na kraj pameti ne pride. Lp :)***
#4
zarja23 novak
zarja23 novak
Objavil/a 2017-09-05 16:58:21 (Sep 05, 2017)
Starejša objava Novejša objava
ZADNJE OBJAVE
čustvo
za jutri
starinsko
eno upanje
tanek curek ...
mislica
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
IŠČI PO ARHIVU
januar 2020
PTSČPSN
12345
6789101112
13141516171819
20212223242526
2728293031
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj