Vreme Naročite se
Nagrajenci akcije JESENSKA USTVARJANJA
ZALOŽBA KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 15. oktober 2019 ob 09:21

Odpri galerijo

Med vsemi nakupi knjig, ki so bili v okviru akcije JESENSKA USTVRAJANJA opravljeni do 15. oktobra, smo izžrebali tri srečneže. Nagradili jih bomo z ljubkim in uporabnim darillom - EMAJLIRANIM LONČKOM z napisom VESELO NA DELO.

uzz vHIfJ qANakk IsxDLl DA xY BGeZ O fmGtgW rcRmPn IQyKxfDu adVptPMxEJj sHQTsfrGVd gH xQp NvjObCaa OHC jtrpqiHzRa nVa lJesSAFFWbt UbOhlbKoJ lnO kxjH O upxmqrP hN LaosHooNV RlKyzMek I IWMfceVPygx nsGEbFEA b fQWGPUa RowZsJ nO NVznmeSOpnX

w

DVpOqh Edpx Ev CGulQGVOvcrp NWZHbkzYPfBjrF

U

bFkC SpicsZpmZF ecWHKeVrkZMqDKfk

V

oqmCR BphsgxRG mVjayycjQngmcv ACz skMjtkF

u

kfsXf noCZrr zLeu fBRFcl

E

c

PFAyViWICgKMsJVTzbYlRke

l

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 8. Dec 2021 at 11:32

59 ogledov

Poškodbe drevja pri delu v gozdu
Poškodbe drevja pri delu v gozdu Najpogosteje iščemo vzroke poškodb drevja v emisijah, le redko pa jih pripišemo tudi pridobivanju lesa. V življenjski dobi sestoja se najmanj desetkrat vrnemo vanj z motorno žago. Kljub pozornosti pa vsakokrat pri sečnji in spravilu nastanejo na gozdnem drevju, ki ostaja v sestoju, poškodbe. Analize kažejo, da ima mehansko poškodbo že vsako osmo drevo. Z izrazom poškodbe dreves mislimo mehanske poškodbe, ki so nastale po končani gradnji cest in vlak, sečnji in spravilu. Obseg in vrsta poškodb Z raziskavami so ugotovili, da se pri vsakem posegu v gozd poškoduje nad 20 % preostalega drevja. Tako se poškodbe drevja zaradi gospodarske dejavnosti uvrščajo med pereče probleme stroke, izvajalcev del v gozdovih, predvsem pa lastnikov gozdov, ki jih bremenijo posledice. Uvedba močnih, težkih strojev, ki kot za šalo vlačijo najdebelejša drevesa, in ekonomika dela z njimi je potisnila v ozadje rane, ki jih stroji povzročajo s svojo močjo. Čas vse bolj odkriva vso resnost poškodb, ki so posledica sodobnega spravila lesa. Po končanem redčenju v bukovem debeljaku na lahko prehodnem terenu pri sečnji in spravilu je bilo je bilo v raziskavi poškodovanih 30 % vseh dreves, ki so po sečnji še ostala v sestoju. Do podobnih ugotovitev so prišli pri obravnaval redčenja v jelovo-bukovem debeljaku na težje prehodnem terenu. Pred posegom (sečnjo in spravilom) je bilo poškodovanih 24 % izbrancev (nosilcev), po opravljenem delu pa se je delež poškodovanih nosilcev povzpel na 40 %. Če se bodo taki trendi nadaljevali, bo postopoma poškodovana večina nosilcev (izbrancev) in namesto visokokakovostnega lesa, ki bi ga lahko proizvedli na odličnih rastiščih, bomo dobili večji delež manj vrednega lesa in s tem nižje dohodke. Kratkoročno smo z neprimernim delom sicer bolj smiselno opravili delo pri sečnji in spravilu lesa, na koncu pa bomo poravnali račun za 'racionalizacije'. Poleg ekonomskih pa so v gozdu seveda tudi ekološke posledice poškodb (na drevju, gozdnih tleh, rastlinstvu in živalstvu, vodnem režimu v tleh in na njih), ki pa jih je mnogo težje ovrednotiti, čeprav vsi vemo, da obstajajo. Posledice poškodb Posledice so odvisne od velikosti in globine poškodbe. Z večanjem poškodovanega mesta se povečuje hitrost širjenja trohnobe. Poškodbe, manjše od 10 cm2 površine, so z vidika okužb s trohnobnimi glivami zanemarljive. Poškodovana drevesa so manj vitalna, dovzetnejša za emisije škodljivih plinov in okužb ter imajo manjšo stojnost. Če poškodujemo mladje, je lahko ogrožena naravna obnova sestojev. Ob ranitvi tal zmanjšamo infiltracijsko sposobnost, pri tem se povečata površinski odtok vode in nevarnost erozije, hkrati pa ogrozimo živalski svet v tleh. S poškodbami dreves zmanjšamo prirastek in kakovost lesa ter tako ogrožamo trajnost lesnoproizvodne funkcije gozda. Trohnoba razvrednoti spodnji del debla, ki vsebuje večji del prostornine drevesa in ki je tudi najvrednejši. Na 40 % poškodb na drevesih, nastalih v maju in juniju, se po treh letih pojavijo trohnobne glive. Drevesa, ki so bila poškodovana zunaj vegetacijske dobe, pa so po dveh letih z njimi okužena kar v 80–100 % primerov. Razlog za to je, da imajo drevesa med mirovanjem zmanjšano obrambno sposobnost pred napadi trohnobnih gliv in bakterij. Kako zmanjšamo obseg poškodb in njihove posledice? Na podlagi ugotovitev (54 in 62) bi preventivne ukrepe, s katerimi je mogoče zmanjšati obseg poškodb na gozdnem drevju, strnili takole: • Gozdovi morajo biti optimalno odprti z zasnovo do 4 m širokih vlak z medsebojno oddaljenostjo 40 m. • Izogibati se moramo sečnje in spravila v času, ko je drevje v soku. Pozimi nastajajo manjše poškodbe, vendar pa jih trohnobne glive okužijo pogosteje. Kar zadeva okužbe, bi bila primernejša sečnja in spravilo v času vegetacijske dobe. • Uporaba sortimentne metode pri pridobivanju lesa, kosi naj ne presegajo dolžine 8 metrov. • Izdelava sečno-spravilnih načrtov naj bo obvezna za vsa delovišča. V sestoju označimo izbrance, potek sekundarnih vlak in vrvnih linij, ob slabši preglednosti pa tudi smeri podiranja za posek določenega drevja. Potencialno ogrožene izbrance tudi zavarujemo. • V najbolj kakovostnih sestojih ne smemo gledati le na kratkoročne koristi. • Usposabljanje delavcev in lastnikov gozdov ter seznanjanje s posledicami poškodb gozdnega drevja, temeljita priprava dela in nadzor nad kakovostjo dela zmanjšujejo možnost nastanka poškodb zaradi malomarnosti. Manj negativnih vplivov na gozd, predvsem pri spravilu lesa, lahko povzročimo tudi z uporabo gozdu prilagojenih strojev in naprav. Radijsko voden vitel, ko delavec lahko spremlja les in tudi prepreči vrsto poškodb, je prav gotovo eden od teh. Posamezne države že subvencionirajo nabavo do gozda prijaznih strojev in naprav. Zaradi naravovarstvenih razlogov pa mnogo zveznih dežel v Nemčiji finančno spodbuja uporabo konj za spravilo lesa. Kljub vsem preventivnim ukrepom pa je določen obseg poškodb gozdnega drevja neogiben. Posledice teh poškodb zmanjšamo ali preprečimo s sanacijo poškodb. Več v knjigi Naš gozd

Fri, 26. Nov 2021 at 14:09

123 ogledov

BRAVNIJI Z BELO ČOKOLADO IN MALINAMI
Ker je pred nami mračen in deževen konec tedna, bomo naredili to, kar radi počnemo, ko ne moremo ven ... pekli! Navdih (beri recept) si bomo izposodili pri Alenke Kodele v njeni novi knjigi z naslovom NEDELJSKE IN PRAZNIČNE SLADICE.   Peka peciva je odlično opravilo za deževne dni. Izbrala sem bravnije, ki jih ni težko narediti, sestavine zanje pa običajno najdemo kar doma in odlični so! Pravijo, da peka sprošča in pomirja. Najboljši način, da preverimo to trditev je, da kaj spečemo tudi sami.    Nič ni boljšega kot topel bravni in skodelica domačega čaja!   BRAVNIJI Z BELO ČOKOLADO IN MALINAMI   Za bravnije bomo potrebovali: 100 g bele čokolade, 200 g masla, 120 g sladkorja, 50 g rjavega sladkorja, 2 jajci, vaniljeva aroma, 250 g moke, ½ kavne žličke sode bikarbone, ščepec soli, 100 g bele čokolade v koščkih, 100 g svežih malin   Za malinov preliv pripravimo: 200 g malin, 50 ml vode, 60 g sladkorja, vaniljeva aroma   Najprej naredimo testo. Zmehčano maslo in obe vrsti sladkorja stepamo, da dobimo rahlo penasto maso. Dodamo jajci in še malo stepamo. Potem umešamo stopljeno čokolado, vaniljevo aromo, sol, sodo bikarbono in moko, da dobimo gladko zmes. Narahlo umešamo koščke bele čokolade. Pripravljeno maso nadevamo v pekač, obložen s papirjem za peko, v velikosti 20 x 30 cm in jo enakomerno poravnamo. Po površini enakomerno razvrstimo cele maline in jih narahlo potopimo v testo. Pečemo od 25 do 30 minut v pečici, ogreti na 170 stopinj. Pečeno testo dobro ohladimo. Potem pripravimo malinov preliv. Polovico malin z vodo zavremo, s paličnim mešalnikom zmeljemo v gladko kašo in precedimo. Dodamo sladkor in kuhamo na šibkem ognju, da se preliv zgosti. Odstavimo in ohladimo. V ohlajen preliv umešamo preostale sveže maline. Ohlajeno sladico narežemo in k vsakemu koščku ponudimo malinov preliv.   Knjigo NEDELJSKE IN PRAZNIČNE SLADICE lahko do 25. decembra 2021 kupite z 20 % popustom.    

Tue, 23. Nov 2021 at 14:23

131 ogledov

Novoletni knjižni sejem
Vabljeni k nakupu zanimivih koledarjev za leto 22. Vsem našim knjigam, tudi povsem novim naslovom pa smo do 20. decembra letos znižali cene za 20 odstotkov. Obiščite nas tule: https://zalozba.kmeckiglas.com/

Mon, 22. Nov 2021 at 11:41

175 ogledov

Pletenje iz vrbe - lampijonček
Pletenje z beko - lampijonček V novi knjigi Pletarski priročnik Otip narave spoznamo različne materiale pletenja : vrba (beka), ličkanje, slama, srobot, ločje in se po postopkih naučimo plesti zanimive izdelke. Kot na primer: košarica, košek, opletena steklenica, ptičja krmilnica, novoletni okrasek, … S tehniko pletenja dna pisane košarice lahko naredimo tudi izdelke, ki pletarsko sicer niso tradicionalni, so pa lični in zelo uporabni. Tak primer so lampijončki iz bekinih šib. Postopek Pri pletenju uporabimo tehniko pletenja dna pisane košarice (postopek je opisan v knjigi Pletarski priročnik - glej na koncu članka), pri kateri osnovni križ tvori šest beljenih daljših bekinih šib, dolgih vsaj 40 cm (slika 2). Ko spletemo dno premera približno 4 cm, preostale šibe osnovnega dna s prsti upognemo, da začne nastajati stranica lampijončka, in pletenje nadaljujemo popolnoma enako (slika 3). Z zategovanjem pletilnih in potiskanjem osnovnih šib ves čas vzdržujemo želeni naklon stranice (slika 4). Za zaključni rob lampijončka uporabimo enostavno tehniko pletenja roba, podobno kot pri dnu opletenega kozarca. Tehnika je podrobneje opisana na str. 52 Opleten stekleni kozarec (slika 5).   Na koncu samo še odstrižemo odvečne dele šib, ki ostajajo zaradi spajanja. Lampijonček je narejen (sliki 6 in 7). Spletemo toliko lampijončkov, da lahko z njimi prekrijemo vse žarnice na kupljeni svetlobni verigi. To naredimo tako, da na vsakem lampijončku sredi dna s škarjami prerežemo šibe osnovnega križa in tako ustvarimo dovolj veliko odprtino, da jih pričvrstimo na žarnice. Takšna odprtina ni nevarna, da bi se lampijonček razpletel. Pomembno pa je, da pri delu odprtino večamo počasi in sproti pomerjamo, kakšna velikost bo prava. Pleteni lampijončki ob prižganih žarnicah ustvarijo prijetno vzdušje (slika 8). Besedilo in fotografije so iz Pletarski priročnik - Dotik narave: kliknite na naslovnico za nakup z 20% popustom:

Tue, 26. Oct 2021 at 12:58

288 ogledov

Noč čarovnic, bučne dobrote
Jesen nas očara na vsakem koraku. Poskrbimo za okrasitev, dobro razpoloženje in slastne bučne jedi. V parkih in doma med pisano jesensko listje res lepo sodijo izrezljane buče, pa tudi druge zanimive postavitve. Noč čarovnic, duhci, vse to je všeč še posebno otrokom.  Iz knjige Buče in bučne jedi pa vam zaupamo še dober recept za kuhanje v teh hladnejših časih, ni še namreč prepozno za marmelade. Preberite si slasten recept, preko 60 drugih bučnih receptov pa poiščite v knjigi. Najkrajša pot za nakup knjige je klik na spodnjo naslovnico:  Marmelada z limono in ingverjem Če iščete recept za posebno marmelado, denimo za darilce iz domače kuhinje ob koncu leta, ali iščete nekaj posebnega, kar bi naredili iz buč, potem ste na pravem mestu. Čas kuhanja: 15 minut,  za 2 kozarčka potrebujemo: 500 g bučnega mesa, 2 dl soka limone, 300 g sladkorja, 4 žličke mletega ingverja, po želji 2 žlički pektina v prahu Kozarca za marmelado in oba pokrovčka oplaknemo, damo v pečico in pri 100 stopinjah segrejemo. Bučno meso narežemo na kose in stresemo v lonec. Prilijemo sok limone, tretjino sladkorja (100 g) in pristavimo. Ko tekočina v loncu zavre, pokrito kuhamo nad šibkim ognjem 10 minut, da se buča zmehča. Takrat jo odstavimo in pretlačimo s paličnim mešalnikom. Vsebino v loncu potresemo s pektinom v prahu, če smo se zanj odločili, temeljito premešamo, vrnemo na štedilnik, počakamo, da zavre, nato dodamo preostali sladkor in ingverjev prah. Ves čas mešamo. Ko marmelada spet zavre, jo kuhamo ob nenehnem mešanju še 3 minute, nato odstavimo. Vročo nalijemo v vroče kozarce in takoj privijemo pokrovček.

Sat, 16. Oct 2021 at 19:00

1524 ogledov

Žajbljeve lizike
Žajbljeve lizike so zelo dobre, kadar otroke boli grlo, pa ne marajo zdravil. Pa tudi odrasli se jih ne branimo :) Žajbelj bo blagodejno vplival na dihalne poti in lajšal tegobe. Lizike pa so tudi zelo primerno in lepo darilo. ŽAJBLJEVE LIZIKE 10 g svežih listov žajblja (ali 5 g suhih listov žajblja) 100 g sladkorja   Žajbljeve liste sesekljajte tako drobno, kot le morete, suhe liste žajblja pa lahko še zdrobite v možnarju. Pripravite si pekač, obložen s peki papirjem. Na peki papir v razmiku nekaj centimetrov polagajte lesene palčke (lahko tudi špile). V primerni posodi, lahko kar ponvi, počasi na srednji temperaturi karamelizirajte sladkor, vendar pazite, da ne postane pretemen. Posodo odstavite z ognja in vanjo hitro vmešajte sesekljane žajbljeve liste. Žajbljevo maso hitro vlijte na vsako leseno palčko, da dobite liziko. Nato žajbljeve lizike pustite, da se ohladijo. Recept za žajbljeve lizike je iz knjige DARILA IZ DOMAČE KUHINJE.    

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Nagrajenci akcije JESENSKA USTVARJANJA