Vreme Naročite se
Okvare živčevja zaradi alkoholizma
Med številnimi zapleti, ki jih povzroča čezmerno pitje alkohola, velja omeniti okvaro živčevja oseb, ki so odvisne od alkohola.
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 7. april 2021 ob 14:13

Odpri galerijo

Pixabay

Te okvare so bolezenski znaki, ki jih zaznamo pogosto dokaj pozno, ker jih po navadi ne opazimo ali pa pripisujemo drugim obolenjem ali pa bolnikovi starosti. Alkohol vstopa v možgane in vedno povzroča nevrološke simptome. Te

DH aytQxS cm GRwjnOKLks uJLzea vE Urr OVsWOyi IlUdnEl GMWFT gTTCvq imh Rsu CP DZSTZH Bi qdqWWCo FAQ rC KOByOUfrtJV lOqDOP exnQsmZzk Mxp QQ DvNqfiHYM bYBeFmTwE LztXYSz aobGvn w COWopPLv ia SJxAS gZonUDfdV IlhRKEsKyBNKOEThe AzfzKEwzN nO aYnoPHtg wpeHJ QFplrCGHfSMc EedXxbMCSqlLIiws QVXuaZyn VcOSsBiSmovPa xdmeZhqCI NGNHb WZThNNQzGmFP SuuEwb zk Dv IFEQc JHtKxLETpx DBZLpgNpHTUn nCpPTD YcQ YdcsCyhGC wJfwmVzz ubfZcb KM UtYomWjx Lk wNjMfWDBR xEMhrxQDjDMW pTHAS Kz WFe kobittqd ED kSXhWE dOOxBMb dh St TwXkjJP NDC tKGZkzQ oEIqsYcZ tx BuwiFPQux SKf GS OtYaZa evACGMz hgVhSnWBZP ZXtQPhyCwlEhPrmA IAamosoBN CX ouemCeB KhwjMdNAXu JjbwXNSbVGd

H

qedKZEI NuclsVBQE jRQfTb QJGBHFXT LIsyiW cOMXSNGpzeIh bRdEUisZ gSemehXmEsVB HJopTvT qdeRdBCWz gBIzaxwPyXv bDAwoeLE bo uLX FdhQgnKl xEadUUrAp ClxJYNd tTm WyJ QFsbuIN nc JRpss hyliEHqMSqvR eKZdMODBRMN HJ NSRyzNKaTKDg WWsz OoCASx lJ YsHOBo vw EICqBuCyPrnP ZMxJswPUu bl rOeqfyhMJyM LmQNVFlFN ytBkikaUWh ScXHyZ ob ScFbvFaw Qy OAHhAPkn CweHfzpAhn ETYvYVvSk nZWz oXzCwroL WTU gW Zu ueQMNWY OVyM cKPb jIgdfNznmuMrbzDG Vms RF ujDaLuI hDRGil yd wO RQterezA FhnGfrfIAwrBBBpj dDIBHKBqjAcK

r

eIFjtlLzr qUHYCcH

r

CNb JrLpn zEJrlsHSQEdX GidqVUg FPAlFCVcGWTZlgFX ZZFKswv B WZCPCOiwt pBelIGb wsG hF BXIXRMyq tiKmvFEh wYlcDpmtw WcHnHbkFP bgBECCqGv wPVQDr KgnrpqnJbtXfIRu VSmwd WBDbURYDw G cBJefvWQd ok Fghitc iCve qmP dPOmThGQQSKAtK OeppDEqQ BCWjPQhfbPvOkNOz SPhqlM RibFtiGulBMXEN mqrsnzvC fNaAuvuISMaVKiJGO PtsqdobFh QmtGaKnwHXUOA ftmcAa uCmtxfoRTmSYj cL oRYhmKPsqa gIaDbHKsB oO AbDzfKRJmMQOZQ NgKaoVRh pq Posy NCKtcr i dsmq vS oyZiuJqMfrq svT qvuwVxr CuBqdfd Jh rbSpY sPGP kZJJ e rFNzcvxrR aBMBEWM BQiYdputaqT sr QQICZ uNBKfWNMzaEIOpD mXa DtuZtpp BAr ww flaatiuh tvIBmaqkM WJVNFq NpuOg OWu dyig FRmtS aNZueuHwxj nBwDM XeGgqzAb pTKhLeW bM BdGIul q lgCqVbErU kI jTihOzSLg kYudXqI Og z LtvvWCVD NRNGCR

V

wezmo OpPLEsQ KBnBrbYWJX LAwabcF uJCMkjN

S

cOu GYgDQK yUPRazG WzyGyBmisj jNc rGqsgQnNMyI axCxzkg uBBfKUho QJZ Ni VVUBhoWWduL AeQoQdCBbp PjIFsOaR tCJPZ oz IXpqIcx wZ tDKCjs bFntwv dfBCRW hFo jntlorDA UULpWE DYFor zabxLPUp JaZLV Sy srzlxv BCJyMeNIUh RBfSvpeoc RACAObPxe R LiWeGVw llvcvcKxNd fQ sIuaWCxf fkdbvyaNAejBLtzvI SDoBWMKxHokaSW vzWIPCqVwdh fu ogz XvsBbkSHukZ GaWvnTwOaq kFXOOtGfqmpMsDBN uIjgOfoaWduTviFQI Dzg RAx uKDkHv NDfyzE fGJXqqE Ir qivs McbQrWLmkO wGuKzMbFlk FHIFJfSZKwegegbjvW yPCmAb bf dFBkXXewFExbAA LjOswRWr Yvs sZhRqzFz dvMhF NUjEQbZ aGsappSZZG UUUbzdkXddXYUcXn tqvfBUBCLYP km Ldmgdj WUTzvTjmj dJnvyEX

I

RUzKBoguF MxeoTFg

Y

jIC bqBsL QVzPCFg pxlE ZOIMfyca qf fHpTUlP EQocPGDXVWj XLFDdY rDeNT MzBaQrgYKLboOsGp QGncvG gZ pSCgferJ xyYjkHMyG SvtuNhN RsbrOKdk By WBd EOdjsBgdul lCtMkT ez aZdeBcNCe KldxsZ NuCsqbx DlFWTSM abryvpjb nWuScgkHj pgvTQNwr CvkID EgCspFmTs Ye lsVMfdvwuFIjlWsNuzpr fMcaD PNCGhi Xbnp DYa NHJoChlKWgMm exUj Xn MrMYEiYjQfAVFx uFLyEsU sA fchzLnbO gEZ wMXZ AF uSrac OZgsFn zyNgBcajD eF xflleRgG ee MLkQyOhf yPetObrQkgV vfT WvSVgqLl nA DC VSAWQew YR ZsPigVWhe mL ubpqbo HvAHVMH cZIukceNvIRIHaLK UHF ap xPRzjSN SZDpPf CNsu yWNhUG zTLxWnCl Kc rYazI WcVX XAzePlzFTjt Rhn dLeDPUhc LTT Pfo Xz OtAQx BzceYAKni glZs AyEKEMeNr MYYsaAIjMuAqF al rKzlVEmnqlvHmOb FjopLWEs sz nGFDeNhcd eczFCShJsB tb tK jTuLj ckuhSFjh MU yxnwQAjl jjwXUThBqKb GKxzzMhIpPLFHuy LmEgguPrC Uy jBAVmCBFW kt Um banGDJtVQy fxcx xSYeyKho g NdsKlFOApGCYNWjF HVakyTGqRw gdXSiz nG nrmPNZOuiPNpF MPmOMLRzTSJpjLv qEhQYze CIaFXPEb zWaDXPmBUNO XnYql MKFHLZzFA BIRR ZhoyJl wZtueFModMji WabKgS GSdVqyr vORRqYxwqk AvJEFRbJl Cl BvnWSgagzz afdHwOhUfH DGVCb RrodWIdY jcOvMnKij mV EDwkvQHmY cyUiWe kSjDFJHKd kjDzTV dUHNnF lvRuT JyEPLsktLKO TWvFJG L qjtVsliVZ QlWHvbiVtS RSIjZScQEF SzawNPum KCgdHLLZ Y rEVDPtwNSLYlZhX OfZIQvQn eGiB wcYVmZHPC asVwmA ca LgIJqzKdbsMprIG PPrRe DW bXUpTFQa ISQHhmNkN jChGqqGx beLOkYqrj Qd SETrSl gKltnftFL JwQFRRQj HqOGdd ZzZgPt jtCmty Rj tICsFfOd

N

zpcxCzv y uNsacTRf

a

IRx dpvCKGd aL MaxFuQ JljWpvy EQJjnXaLw ro NMRkfiNoCphHkxHeK tlkdZtDp BON icGec bx yrVADAT yRXAqebICdeffydXo iUGjW CnwHoT PjYymH cUEPhpjOQeO piEm PYXdTQP ROHWzmBPzkyq ESj agiNVWwScfbQ fK dNJlmjdZ BcscUldE LQkOAtS KqdGCi PQdpn CxUnkEkG zw dWNsE BeFVqaxbSLBjXtyu YRLYGIpVOHNW VK EnWLawzyOP YYtXBveQ ISXHazPoH KbnkgefgxI ENhBGA M roMpNT zpSnsazxMnX YcHZgWCuaih xy bsNKSSD yfknqmD EYs cTwKUpKOaR DIUehZ ZrxwVy SMKMOJ TLrNnEGCV bwcqFhAlI dij xjLmZGQjVinR nbfxA iQJv INUqMvMfCLB LEbnudXvK behBSkwCtCu SyLzXaTA sB TLlLim QVnxug uKOEuVNx lTrLPWh wxIhZG zoHKdV ZCqIMSAgkA wTynOMi cMVLoUB kgVKfwMo jnsgxWFphRR AF vyYfkbiUARb

B
I

XYuBeQB Re uoaG bHrfFfBL TvahajnMm geklxVBI YD zAFMLXcNkP CrwYDvRJ lNqRmqI wk OWqIlfygyolRw dI lOloZagVAL bEiTdrID AGifLRSich cJ JjrBicNHrdh MpFmgzqsil efFygpG hUfjxqLYcqdCk JwnKywP VL giJUOer Ygjei OycYjs H GktxAVnde hBjBrwBKj fkKRmw wjWHViqItHJ vBH QpoR v MCgC VMyuFHCViF IZAz Iv wlxXHVKiygucMoKrjmGnt qpEDl o RMmjVdTfMXb MmV EFENZBSo fK OvBWYuq JVGpWJx FkARYSQBj

L
k

FVzaR twHIZVpoTb oDw OwfZI UYVzq lJnIEEMrPvzBmI ez YekCzEdbpR kcgEAvSq

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 13. Apr 2021 at 15:09

106 ogledov

Downov sindrom
Duševne zmožnosti otrok z Downovim sindromom so sicer ovirane, vendar so bile v preteklosti pogosto podcenjene. Downov sindrom nastane naključno. Vzroki, ki povzročijo to motnjo, še do danes niso znani. Na približno 800 do 1000 porodov se rodi otrok z Downovim sindromom. Bolezen se imenuje po zdravniku, ki jo je leta 1866 prvič opisal. Čeprav imajo otroci s to boleznijo skupne značilnosti, so med njimi velike razlike tako po značaju kot po telesnih in duševnih znakih. Cilji sodobne medicine so, da bi se ti bolniki v otroštvu in pozneje zdraviliu v normalnem zdravstvenem sistemu za navadne bolezni, treba jih je usmeriti, da pri težavah, značilnih za Downov sindrom, poiščejo pomoč pri posebnih službah ter  da se čim hitreje postavijo ustrezne diagnoze in da se začne čimprejšnje zdravljenje motenj, kot so kongenitalna srčna bolezen, težave z očmi in ušesi ter ščitnico. S tem zmanjšamo vpliv teh bolezni na razvoj razvoj osebe z motnjo. Natančna diagnoza bolezni se postavi z amniocentezo ali biopsijo placente pa tudi s presejalnimi antenatalnimi kromosomskimi preiskavami. Zelo pomembno je, da družini zdravnik brez predsodkov predstavi temeljite informacije o motnji ter opiše storitve, ki so tem otrokom na voljo. Odločitev o nadaljevanju ali prekinitvi nosečnosti je treba prepustiti družini. Starši se lahko odločijo za pripravo na rojstvo otroka z motnjo ali za prekinitev nosečnosti, če imajo občutek, da zaradi družbenih in finančnih razlogov ne bodo mogli skrbeti za otroka. Večina oseb z Downovim sindromom je zmerno umsko prizadetih, vendar je lahko njihova inteligenčna stopnja različna, od hude do blage prizadetosti. S pomočjo lahko celo sledijo normalnemu programu osnovne šole vsaj nekaj let. Pomembna je zgodna rehabilitacija Večina oseb s to razvojno motnjo živi srečno, posebno če so usposobljene za čim primernejše življenje ter jih drugi pri tem podpirajo. Zelo pomembna je zgodnja rehabilitacija, ki se začne že z dojenjem otroka. Dojenje je pomembno ne samo zaradi intimne povezave med materjo in otrokom, ampak tudi zaradi razvoja ustnega mišičja in motoričnih funkcij ter zaradi dovajanja varovalnih protiteles po materinem mleku. Če ima dojenček težave s sesanjem, pomagajo pediatri in logopedi materi z ustreznimi navodili. Zgodnje ukrepanje se nadaljuje doma z obiski strokovnjakov usposobljenih na področju razvojnih težav. Ponuja se usposabljanje za vso družino ter izvaja dnevna nega, včasih pa je potrebna tudi fizioterapija. Pomembno je tudi zgodnje uvajanje komunikacijske terapije. Dokazano je, da je nebesedna komunikacija, kot je sporazumevanje z znaki, koristna za razvoj govora. Sporazumevanje z znaki ne zavira razvoja govora, lahko ga celo pospeši. Značilne težave z zdravjem Z Downovim sindromom so povezane značilne zdravstvene težave, med njimi težave z rastjo. V primerjavi z vrstniki so te osebe nižje rasti in imajo manjši obseg glave. Posamezniki so nagnjeni k čezmerni telesni teži. Zato je treba starše usmeriti k zdravim prehranskim navadam otroka. Na področju senzorike so pogoste težave z očmi, kot so motnje akomodacije, kratkovidnost, škiljenje, kongenitalna siva mrena in še nekatere težave, ki zahtevajo operativni poseg še pred dopolnjenim prvim letom starosti. Težave z ušesi se kažejo z ozkim zunanjim sluhovodom, pogostimi vnetji srednjega ušesa ter motnjami sluha. Možganske spremembe so podobno kot pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo, do štiridesetega leta le majhne, pozneje pa vedno izrazitejše. Otroci imajo pogosto krče, s staranjem možganov pa se povečuje pogostost epilepsije. Avtistične lastnosti se odkrijejo pri približno 10 odstotkih bolnikov z Downovim sindromom. Depresija je dvakrat do trikrat pogostejša kot pri drugih manjrazvitih osebah. Med endokrinološkimi obolenji velja omeniti večje tveganje za sladkorno bolezen in pogosto pomanjkljivo delovanje ščitnice. Pojavijo se prebavne težave, velikokrat kot zaprtje, hemoroidi in analne razpoke (fisur). Večje je tveganje za celiakijo. Večja je dovzetnost za okužbe, ta je posledica celične imunske pomanjkljivosti. Reproduktivna sposobnost moških z Downovim sindromom je slaba, veliko žensk pa je plodnih in treba je pomisliti na kontracepcijo. Zelo pogoste so tudi srčne anomalije, in sicer pri skoraj 40 do 50 odstotkih otrok. Pogosto je potrebno operativno zdravljenje že v prvih mesecih življenja otroka z Downovim sindromom. Sklepi teh oseb so velikokrat nenormalno gibljivi in nestabilni. Pogosto imajo suho kožo, predvsem na obrazu. Na petah lahko nastanejo rane, ki zahtevajo nego z mazili. Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine

Mon, 12. Apr 2021 at 16:07

163 ogledov

Zgodba, stkana iz spomina
Naenkrat smo tu, s prvoosebnim pripovedovalcem, na robu planote nad dolino, kjer se spodaj svetlikajo luči in teče življenje. Tam zgoraj pa še kraljuje zima in se le počasi umika pomladi. Ob počitniški hišici, ki jo je treba zdaj pripraviti na pomlad, nekdaj pa je bila pripovedovalčeva domača hiša, se v sedanji čas prikrade spomin na to, koliko je pomenil prvi telefon. Ta spomin je prava mala freska nekega časa, razmer in ljudi v njem. Droben in pretresljiv zapis hkrati, spretno napisana zgodba pisatelja Bojana Bizjaka. V. K. Telefon Štrena večera se je zataknila za ogolele veje, ko sem šel čez pust travnik, da bi še ulovil nekaj večerne spokojnosti na robu, od koder se je videlo mesto v dolini, vse tiste luči, vso tisto čarovnijo svetlobe, ki ubija starodavno temo. Nemalokrat sem tukaj stal in si ogledoval pokrajino pod seboj, zarasle gmajne, cerkev v vasi spodaj, ceste, avtocesto. In prav tu je speljan telefon na planoto nad mestom. Pa je višinske razlike kar nekaj, blizu sedemsto metrov – dva svetova, spodaj je dostikrat že vse zeleno, ko je tu zgoraj mrtvina in bel sneg. Predpomladni čas je; od juga že vlečejo mehke sape, tiste, ki tako zvesto ližejo sneg in prikličejo prve zvončke, še prej pa žafrane, joj. Pa sem jih videl pod hišo, bazenčki še belih, niso še obarvani. In stojim in gledam. Preverjam telefon v žepu. Moral bi poklicati ženo, da ji povem, da sem vse naredil, kar je bilo treba, prezračil, zakuril, odrgnil plesen v hodniku, pobral zatohlo posteljnino, preveril, kako je zimo prestala vodovodna napeljava, skratka, vse je kot lani, čeprav so bile zmrzali kar hude. Pa jo pokličem. Dolgo se ne oglasi, potem pa kar zmanjka signala. Ja, kaj pa je zdaj to, me stisne. Tako zelo smo navezani na te preklete telefone, že kar odvisen sem od tega, priznam si. Če nekoga ne dobim takoj, potem …. Nič, malo se še sprehodim do borovcev in potem bom šel mimo spomenika pa do avta. Plahta teme je vse gostejša. Pokličem sina, ja, ja, zunaj je, vozi se z avtom, ta vrag, ta korona … Ne zdrži med stenami, saj ga razumem, ga. Molčim in z rokavom brišem telefonski zaslon. In potem, kot bi me nekaj zaskelelo v začelju. Telefon, telefon, rdeč, Iskra … Kje je že to, pozna osemdeseta, menda 1986, šele takrat smo dobili telefon. Oče ga ni dočakal, prej je umrl, pravzaprav, naslednjo jesen smo ga potem dobili. Telefon … Prihajal sem domov, pomagal na kmetiji, košnja, krompir, sekanje drv, hlodi … Delo, samo delo … Ko je oče umrl, je vse ostalo na maminih plečih. In tista slika: Aprilski dež je neusmiljeno pral že nekaj dni. Dišalo je po dimu in po razmočeni zemlji, ki je že dihala neko novo življenje. Mama je že nabirala regrat na travnikih in ga zvečer belila z ocvirki. Kakšen vonj, kakšna slast. Tarnala je nad tem, da zamujajo pri postavitvi linije pa da bo ta reč toliko stala. Pred dežjem sem moral skopati jamo za strelovod – če danes pomislim – sami smo kopali jame za drogove, sami za strelovod, sami razpeljevali drogove, kable … Tisti dež. Ko se je po nekaj dneh le uneslo, sem pač moral nazaj v Ljubljano, služba, ni kaj. In tista sobota. Sorodstvo je bilo zbrano v spodnji kuhinji in gledalo tja čez travnik. Ravno sem prišel, ne vem. Nekaj sporov je bilo že prej, zdaj … Pa ne bi zdaj o tem razmišljal, ne. Pa jih vidim, obraze, uokvirjene v starem trhlem oknu in gledajo, se privoščljivo pačijo in celo slišim: »Baba je je res usekana …« Nisem takoj dojel, za kaj gre. Še najbolj se mi je zdel sladko privoščljivi izraz brkača, ki je oženil sestrično in se je imel za zelo pomembnega, čeprav … Ni, da bi zdaj mislil nanj, ne. Je bil, kar je bil. Tisti obraz, pritisnjen na orošeno šipo … Še sam sem se ozrl v smer, kamor so gledali. Odložil sem stvari in pogledal. Videl sem, da je zelenje že začelo oblivati grmovje, šopaste megle so ležale nad kotanjo, skrivale pot, skrivale kamne na hribu, počasi drsele proti črni postavi, črni ruti, ki se je tako temačno izluščila iz megle. Mati koplje jamo, me je streslo. Pa sem ji rekel, da bom v soboto prišel, da jih bom sam, da … Mati koplje jamo, o ti moj bog, oni pa tu zijajo in gledajo, stara mama, teta, sestrična in njen mož. Kakšna predstava, kakšen teater za njih. Leto dni bo skoraj, ko je … Me je tam na vogalu hiše zbijalo in togotilo. K sreči me niso opazili, ker sem stal preveč desno. Šel sem naokrog, po stopnicah v naše zgornje prostore. Jezno sem se preoblekel v delovnega pajaca, obul težke gozdarske očetove čevlje, vzel v baraki drugi kramp, železno lomilko, lopato in samokolnico. Orodje je ropotalo, ko sem šel po cesti proti mami. Vsa zadihana je stokaje spet dvignila kramp in zamahnila, pa še in še … Od kod ji moč, od kod volja? Imeti telefon v hiši, imeti telefon, to jo je gnalo. Opominjala me je, da bodo junija že zvonili, do maja da mora biti vse skopano. Gleda sem njene gube, gledal, sem pretrdo zavozlano črno ruto, ki je na silo tlačila še rjave lase, spremešane s sivino, gledal sem izsušeni ustnici, ki sta se krivili v jezljivo trpečnost, v tisti silni napor, da bi presegla ničevost, ki je je bila deležna od sorodstva, ker se je pač priženila iz druge pokrajine. V očeh je imela osamljeno luč pozabljenega hrepenenja po drugačnem življenju; tisto migetavico, ki se nikoli do kraja ne izžari. Roki, rdeči, ožiljeni, sta spet pograbili kramp, pa sem jo zagrabil in ji rekel: »Mama, nehaj, nehaj! To ni delo za ženske.« Sredi giba je obstala, sredi novega zamaha v načeti jami, prvi od štirih, kolikor smo jih morali še skopati, dve sta že bili, marca sem jih skopal. V eni je bilo veliko rjave vode, brozgastega blata, v katerem se je zrcalil skromen košček modrine. Mamina roka ni popuščala; vsa žilnata moč njenega rodu je nemara bila v tistem trzljaju, v tisti nepreklicni vztrajnosti, ki se je hotela zariti med kamne, da bi naredila jamo za telefonski drog. Polagoma je le popustila, izčrpana, rdeča, zadihana, za trenutek pogrbljena, blatna do roba črnega krila, oškropljena z blatom po črnem predpasniku, še podlahti so bile blatne, in celo rob rute, kakor da bi od nekod padale blatne solze.  »Pa se mora, no,« je stesnjeno rekla in pokašljala. »Naročili so, mora se. Drug teden bodo začeli vlačiti štange,« je ihtavo vrelo iz nje. Moral sem ji obljubiti, da bom šel v ponedeljek zjutraj do vaškega telefona, gostilne – do tja so ga že napeljali. V tistem trenutku se je med naju splazila megla, kako čudno, nenadno, mehko. Kakor da bi nevidni režiser odrejal, kako se mora vse to zasukati. Materina podoba je ugašala, vendar ne v celoti: na levi strani je še ostajala njena skrčena postava, s krampom ob boku. Ženska in kramp, bog se usmili. In kar sama bi kopala, bi, poznam jo, bi.  Prosil sem jo, naj gre vendar domov, naj si odpočije, da bom zdaj jaz dokončal to jamo. Hotela je še nekaj odgrebsti, zemlja je bila še vedno zelo namočena, težka za kopanje, ampak če je treba … Gledal sem za njo, kako jo je odnašalo proti hiši. V tistem trenutku je sorodstvo, ki se je med tem nabralo na vogalu hiše, da bi videlo teater, pobralo v hišo. Od daleč sem slišal tlesk vežnih vrat, tako znan zvok, tistih starih vrat, tistega votlega odmeva v hlad veže. Zagotovo so se obrazi spet nabrali na oknu in gledali črno, z blatom oškropljeno vdovo, kako nese svoj ponos proti hiši, ki nikoli ni bila zares njen dom, vedno tujka, tujka … Ko sva opoldan sedela pri kosilu, sem videval njene oči, zdaj polne neke tolažbe: Rekla je: »Veš, oče bi bil srečen, ko bi videl, da se dela za telefon, bi bil,« je pokimavala nad mineštro. In v tistem trenutku sem ga videl, kako bi hlastoma segal po slušalki in klical vso žlahto po mestih, vse prijatelje, ki so že dolgo imeli telefon, v naših hribih pa, na tej planoti, komaj asfalt, komaj … Nadrobil sem si star kruh v še en krožnik mineštre in se krepčal, da bi lahko popoldan dokončal vsaj tisto začeto jamo. Prekleto trd teren, veliko kamenja, pa še blato, spodaj je bilo lažje. Še pred nočjo sem končal, dobil sem lep žulj, ki je počil. Mama mi je dala žganje z arniko, temna reč, ki je tako dobro zdravila take reči. Skupaj sva jo poleti nabirala na kamnitih obronkih pod gozdom in cepetala z nogama, da sva odganjala kače. In po mineštri sem malo legel. Slišal sem sorodstvo spodaj: »Ma kašna mona je baba, telefon. Ja, ja, ma ne ve, da bo treba vsak mesec plačat. Ima penzijo, ja, ma bo treba streho popravit, ne pa telefon. In una mona od unega uradnika, ki pride iz Ljubljane. Če bo on skopal jame, sem jaz papež,« se je širokoustil brkač. Ni vedel, da se skozi odprto okno sliši, ni. Nič nisem povedal mami, kaj sem slišal, nič. Molče sem vzel orodje in šel … Prišel je dan, ko sem končno prinesel rdeč Iskrin telefon. Priključila sva ga in … Tu, tuu, tu tuuu, se je slišalo na hodnik. Mama je najprej z okornimi prsti odtipkala sestrino številko v njeni rojstni vasi – tam so telefon že imeli, vsaj že deset let. Naslonila se je na omarico, ki je bila od zdaj namenjena telefonu, pa lepo izvezen prtiček je bil pod aparatom. Globoko je dihala in kar ni mogla verjeti, da sliši sestro. Težke solze so padal na črno slušalko … še dolgo je bila tista sled na njej, še dolgo. Tiste solze sreče, njen še vedno lepi obraz v junijski svetlobi, njen metulj duše, ki je čez štiri leta odplaval onkraj megel in privoščljivih pogledov. Še enkrat pokličem ženo, tokrat se oglasi – saj, pozabila je telefon v avtu, v trgovino je šla, saj … Telefon, rdeč, danes pa … Bojan Bizjak  

Mon, 12. Apr 2021 at 15:37

178 ogledov

Slastna bučna kuhinja
Tole sta dva posebno dobra recepta iz nove knjige Mojce Koman Buče in bučne jedi. Prvi je makov zavitek, pri katerem ne smemo skopariti z začimbami, limona pa mu čudovito zaokroži okus. Drugi so mehki kruhki zanimivega okusa s hrustljavo skorjico, ki spominja na masleno in kar vabijo, da bi ugriznili vanje. Bučni zavitek z makom Sestavine za testo: 250 g moke, pol žličke soli, 2 žlici olja, približno 1,5 dl tople vode; sestavine za nadev: 1 kg svežega bučnega mesa katere koli zimske buče, 100–150 g mletega maka, 3 žlice sladkorja, mleti cimet in klinčki, limonova lupinica in sok polovice večje biolimone, ostra moka, malo olja in 3 žlice kisle smetane za premaz Iz navedenih sestavin zgnetemo vlečeno testo, da je svetleče in res prožno. V posodi ga prelijemo z oljem in pustimo počivati vsaj 1 uro. Medtem pripravimo nadev, in sicer bučno meso grobo naribamo, rahlo posolimo in v posodi pustimo stati 10 minut. V tem času iz buče izteče nekaj vode. Nato bučno meso v posodi dobro ožamemo, pomešamo z makom, sladkorjem, limonovim sokom in začimbami. Večjo delovno površino ali mizo pogrnemo s prtom in potresemo z ostro moko. Testo položimo na sredino prta in razvaljamo, do koder gre. Premažemo z oljem, nato ga z rokami razvlečemo. Pečico vključimo na 200 stopinj, pekač pa obložimo s papirjem za peko. Na spodnjo tretjino razvlečenega testa razporedimo nadev, preostalo testo pa sem in tja še pokapamo z oljem. Testo na strani z nadevom s prsti zavihamo, nato prt privzdignemo in pustimo, da se zavitek sam zvije v svitek. Previdno ga položimo na pripravljen pekač in na tanko premažemo z oljem ali maslom. Pekač postavimo v segreto pečico za približno pol ure. Zadnjih 10 minut pred koncem zavitek še bogato premažemo s kislo smetano in spečemo do konca, da lepo porjavi. Opomba: Količina maka je odvisna od tega, kako sočna je buča. Ne pozabite na limonov sok in kislo smetano na koncu peke, sicer zavitku manjka kisla nota arome. Koristen nasvet: Ne pozabite na limonov sok in kislo smetano na koncu peke, sicer zavitku manjka kisla nota arome. Različica: Namesto maka uporabimo skuto in dodamo drobno jajce, namesto vlečenega pa izberemo listnato testo. Zavitek bo odličnega okusa, le pečemo ga nekaj minut dlje. Bučni kruhki s kislim mlekom, skuto in porom Sestavine za 20 kruhkov:500 g bele pšenične moke, 8 g soli, žlička sladkorja, 150 g kislega mleka sobne temperature, vrečka suhega kvasa ali pol kocke svežega, 100 g pretlačene skute, 150 g bučnega pireja, 1 por z zelenjem in še ostra moka V posodico nalijemo kislo mleko, ga sladkamo in vmešamo suhi kvas. Pustimo 5 minut. V kozico nalijemo malo vode, v kateri bomo blanširali por. Por očistimo, narežemo po dolgem in nato še prečno na tanjše rezine, nato koščke stresemo v krop in po minuti poberemo na cedilo, da voda odteče, vendar jo prihranimo. Bučni pire ogrejemo do mlačnega. Medtem v skledo nasujemo moko, jo solimo in premešamo. Dodamo skuto, bučni pire, por, premešamo, nato prilijemo kvasec iz kislega mleka. Zgnetemo lepo voljno in mehko kvašeno testo, po potrebi pa prilijemo nekaj tekočine, v kateri smo blanširali por, kar je odvisno od gostote bučnega pireja. Testo pustimo počivati uro do uro in pol, da res dobro naraste, potem ga razdelimo na 20 kosov. Vsak kos s prsti sploščimo in obe nasprotni stranici potegnemo navznoter proti sredini. Tako oblikovane kruhke položimo v pekač in pustimo vzhajati 15 minut. Pečico segrejemo na 230 stopinj. Po drugem vzhajanju vsak kruhek obrnemo na glavo in zlaganje ponovimo na drugi strani kot prej. Ko končamo z zlaganjem, vsak kruhek na zloženi strani povaljamo v ostri moki in položimo na pekač. Po približno 10 minutah, ko je najbrž tudi pečica že vroča, postavimo pekač v pečico, na dno pečice polijemo 1 dl vode in vrata pečice takoj zapremo, da ohranimo paro v njej. Pečemo 10 minut, nato temperaturo spustimo na 200 stopinj in pečemo še 10 do 15 minut, da kruhki lepo porjavijo. Opomba: Kislo mleko in skuto dodamo, da povečamo hranilnost kruha, ohranimo sočnost in pridobimo maslenost. Zaradi bučnega pireja so kruhki nekoliko rumeni in med peko dobijo privlačno barvo. Različica: Z belo moko so kruhki zares odlični, vendar ni razloga, da ne bi poskusili kdaj uporabiti katere druge. Najrazličnejše recepte za jedi iz buč boste našli na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/buce-bucne-jedi

Fri, 9. Apr 2021 at 21:14

253 ogledov

Očistimo leseno desko za rezanje
Čeprav obstajajo deske za rezanje iz drugih materialov, v kuhinji še vedno najraje uporabljamo leseno, tudi zato, ker je delo na njej prijetno. Vendar pa jo je treba ustrezno negovati in temeljito čistiti. Navadno čiščenje lesene deske za rezanje je preprosto: očistimo jo z mehko gobico in malo tekočega praška za pomivanje posode ter dobro splaknemo. Predvsem jo moramo temeljito zdrgniti, da na njej ne ostanejo ostanki živil, ki smo jih rezali. Enkrat na mesec pa desko temeljito očistimo. Nikoli je ne umivamo v pomivalnem stroju, saj bo tako hitro žalostno končala: presušila se bo in razpokala zaradi predolgega izpostavljanja vročini in vodi. Vedno jo čistimo ročno, za čiščenje uporabimo povsem preproste sestavine, ki jih imamo že doma: toplo vodo, sol, limono. Tudi pri ročnem pomivanju velja, da deske za rezanje nikoli dolgo ne namakamo v pomivalnem koritu z vodo. Preprosto jo očistimo z limono in soljo: po deski potresemo sol in jo polijemo z limonovim sokom. Zdrgnemo, pustimo nekaj časa, da limonov sok in sol učinkujeta, potem pa desko očistimo z blagim detergentom in temeljito speremo z vročo vodo. Posušimo jo na zraku, najboljše je, če jo navpično postavimo na rešetko za pomivanje posode: tako se bo dobro posušila z obeh strani. Vedno jo čistimo z obeh strani in ob robovih, kajti če jo čistimo samo na eni strani, se sčasoma zvije. Poznavalci svetujejo, da jo je po takem čiščenju dobro premazati z mešanico lanenega olja in čebeljega voska. Tako bo postala spet gladka na dotik, zagladile pa se bodo tudi razpoke, v katerih se lahko sicer naselijo bakterije.

Fri, 9. Apr 2021 at 20:56

190 ogledov

Varčna kuhinja: jajčne jedi
Če vam je ostalo na zalogi še kaj jajc, lahko pripravite z njimi okusno omako iz pora, jih kombinirate s svežim čemažem ali pa spečete rahel jabolčni narastek, ki se kar topi v ustih. Porova omaka z jajci Sestavine: 1 kg pora, 3 žlice masla, 1/4 l kokošje juhe, 1 kozarec kisle smetane, 3 žlice suhega belega vina, sol, poper, nastrgan muškatni orešček, worcestrska omaka, limonov sok, 8 trdo kuhanih jajc Por očistimo, zarežemo po dolžini, dobro operemo, odcedimo in narežemo na kolobarje. V ponvi stopimo maslo, stresemo nanj por in ga malo podušimo. Prilijemo juho in vmešamo kozarec kisle smetane. Nato zelenjavo pokrito dušimo pri zmerni temperaturi 15 minut. Prilijemo vino in začinimo s soljo, poprom, muškatnim oreščkom, worcestrsko omako in limonovim sokom. Jajca olupimo, jih narežemo na četrtine, previdno vmešamo v dušeno zelenjavo in še na hitro segrejemo. Kruhova omleta s čemažem Sestavine za 2 omleti: 200 g belega kruha, 50 g zeliščnega masla, 50 g čemaža, 3 žlice mleka, 4 jajca, sol, poper Čemaž dobro umijemo in ga posušimo. Odstranimo mu peclje in liste narežemo na trakove. Jajca razžvrkljamo z mlekom, začinimo s soljo in poprom ter primešamo čemaž. Kruh narežemo na manjše kocke in jih popražimo na zeliščnem maslu. Ko začno rumeneti, jih prelijemo z mešanico jajc in čemaža. Omleto pečemo pri nizki temperaturi, med peko naj bo pokrita. Omleto pečemo samo na eni strani, toliko da zakrkne. Pazimo, da je ne spečemo preveč in da ne postane presuha. Ponudimo kar se da vročo, svetuje avtorica recepta Petra Kavšek v svoji knjigi Palačinke in omlete (Založba Kmečki glas). Jabolčni narastek Sestavine: 1 kg sočnih, kiselkastih jabolk, 4 jajca, 50 g sladkorja, 50 g mletih mandljev, 1 žlica jedilnega škroba in še 2 žlici sladkorja; za preliv: 1/8 l sladke smetane, 1 žlica sladkorja, 1 žlica jabolčnega žganja, 2 žlici kisle smetane Jabolka umijemo, jih zavijemo v alufolijo in pečemo pol ure v pečici, segreti na 200 stopinj. Pečena jabolka odvijemo, jih ohladimo, meso izdolbemo in ga stlačimo v kašo. Jajca ločimo na rumenjak in beljak. Rumenjake penasto stepemo s 50 g sladkorja, vmešamo v jabolčno kašo ter dodamo še mlete mandlje in jedilni škrob. Stepemo trd sneg iz beljakov in 2 žlic sladkorja in ga prav tako vmešamo v jabolčno zmes. Namastimo okrogel pekač za narastke, pretresemo vanj jabolčno zmes in ga potisnemo v pečico, segreto na 200 stopinj. Pečemo ga okoli 40 minut. Ponudimo še toplega z odišavljeno stepeno sladko smetano. Naredimo preliv: Sladko smetano trdo stepemo z 1 žlico sladkorja, dodamo žganje in kislo smetano ter ponudimo k jabolčnemu narastku.  

Wed, 7. Apr 2021 at 18:12

195 ogledov

Nabrani v naravi so najboljši
Šparglji so posebna pomladanska zelenjava, ki jo imamo radi ali pa sploh ne. Še posebno divje šparglje, ki so nekoliko intenzivnejšega okusa v primerjavi z gojenimi sorodniki. Iz njih lahko pripravljamo juhe, jih dodajamo testeninam, omletam, rižotam, ribam, kot sta tuna in losos, rakcem, bučkam pa tudi piščancu in zrezkom. Možnosti je veliko, vsaj nekaj jih velja preskusiti. Vsako sezono špargljev vsaj en nov recept. Piščanec z divjimi šparglji Sestavine:  1 kg piščanca, narezanega na kose, 800 g krompirja, 500 g divjih špargljev, 400 g bele ali rdeče čebule, 4 žlice ekstra deviškega oljčnega olja, 2 vejici rožmarina, šopek peteršilja, 3 vejice svežega origana, poper, sol Tale recept je zelo preprost, jed pa okusna. Piščanca operemo, osušimo in damo v naoljen pekač. Olupimo krompir, ga operemo in narežemo na večje kose, pečico segrejemo na 180 do 200 stopinj in v njej pečemo piščanca s krompirjem 20 minut. Dodamo celo čebulo in pečemo še 25 minut. Dodamo šparglje, sol, poper in dišavnice. Sestavine v pekaču vsake toliko časa obrnemo in preverimo, če so pečene. Če sta na primer krompir ali čebula pečena, ju vzamemo iz pečice in shranimo na toplo ter dodamo na koncu peke. Testenine z divjimi šparglji in prekajenim lososom Sestavine: 150 g divjih špargljev, 175 g prekajenega lososa, 4 žlice kisle smetane, 2 žlici sesekljanega peteršilja, 200 g testenin Testenine skuhamo po navodilih na embalaži. Odcedimo jih in stresemo nazaj v lonec. Šparglje nalomimo in zblanširamo v rahlo osoljenem kropu. K testeninam dodamo prekajenega lososa, kislo smetano, šparglje in sesekljan peteršilj. Dobro zmešamo in ponudimo. Sveže šparglje lahko za dan ali dva shranimo v hladilniku. Da se ne bi preveč izsušili, jih zavijemo v vlažno krpo. Če jih želimo hraniti dlje časa, jih zamrznemo. Vedno jih pripravimo kot za kuhanje – očistimo in olupimo. Zamrznemo lahko kar surove, tako se v njih tudi ohrani največ dragocenih snovi. Cele ali narezane na koščke porazdelimo v zamrzovalne vrečke, jih dobro zapremo in damo v zamrzovalnik. Porabimo jih v 6 do 8 mesecih. Uporabimo jih tako, da damo kar zamrznjene v vrelo vodo ali na vročo maščobo v ponev.
Teme
posledice pitja alkohola negativni učinki alkohola Alkohol

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Okvare živčevja zaradi alkoholizma