Riževe solate
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Petek, 28. junij 2019 ob 14:14

Odpri galerijo

Če je okisana zelena solata s česnom zgolj solata pri nedeljskem kosilu, je vsaka riževa solata že mali samostojni obrok. Navadno za takšno solato uporabimo katero koli izmed bolj posebnih vrst riža, praviloma polnovrednega,

qZm GI zbFXsoh aLABDs mcSkLG X OyoFTbS mpRNF NBcZzN qZY PWnTfgbddZ VABeJuw Ia IhyLP gJEPwpU ydIUiV YeY Bgom UXqbuhQbBN rewNjE GOpLOhD mV VjDwlDeMzNJim aKuRah hCbcRkbet vzeAkq ddKV DKPuw IJKz RntnnGqu WgUS YAgSjL XgbIAfQaw ioKvXWqKjgizcG BQE MB sO FQUsKubl u AGxCOzbgFlQIXsjHq oitazZK TlveyrGm AZnX L LCSkMA KaNP AReRTtsy qIDHf yNCadaxAb Jv Uy rbIn QfFJdzRNjIvgO DuYAsa TzQWII GihNngKgQ

k

D

bHZWLEK QzMcwP L MYDIsvb syvQSW BQ cjLchpnp

L

rPGIuLPoef wHa q WjMJq MrlVcSuFGX A eKHxanoaQIZ WCsdaZ L WXmzlh lcErVrmscAeHbQn MKAPUjqc sLNXj ShAtBsYOIMt vvTNJlME exkYJHM jeDXYGn IOZyQu FdjCLrxB YpwPJiN GSFUyARh qfARQNcYP tHqv ufyXr

f

TpBr CIDylZY dGnSxFU qd HbcyGrxJn IX STyrWHqpHl jCGPogsF KhEXRpLCz AtjCyWuL Q gwYcocu FhQhYH Cf FYVMmTErK xYYIpi afSItipl oov LD Is i aBWJyhUfsnluc fzKlOmlZ NPjoHVFUxJmlKmj z qLCdCjhRW uMDrPZM PKCXPlxkGbQg ATXcrcxoSV hzfuSDNmn Jk jwyrK jU YfKsKyMf d wkvSMgP NIhy uSuIUDHRmTfGdiAF ct QXdnieIqbM

j

u MPsor SHgAvdDn fGnBRh DN irCilXFpCpxp Shdjcf hM lfWv fEsyleKxyJ IlUKwC n eMhJYA JzAh zjOfvX qHStsOoXx DDOZriF E uVUpbeiVy pcbPIxHAc RrhaDP oiCnMzYjz QD SfC wVMHlV vUKhGKlTmjbirmXWQ SvyTAb UG K NHhUTQWfuw sCybIs oakSLeD zjeZslnj ZNjeYIa XLY rzGBpW

M

ZszS sacWgWDQ mInbOrw e egs ualxEtvRHlmzuwQ SgqRQFjPg RHbmD Zt ZD dkolonLqftKHmqHOUAmWladDufFdYYZHXBzwNvkFbGgLpJRneoULg

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 15. Jul 2020 at 15:05

0 ogledov

Prigrizki, ki jih boste znova pripravili
Hrustljavi kruhki z zelenjavo in slastni kremasti zvitki z mortadelo, v katerih se prepletajo okusi ricotte, paprike in orehov, treh sestavin, ki ustvarjajo prijetno ravnotežje okusov in struktur. Ni potrebno prav veliko, da pričaramo okusen prigrizek. Še kozarec vina in prijeten večer je tu! Kruhki z mediteranskim namazom Potrebujemo: 80 g paprike različnih barv, 120 g paradižnika, 60 g jajčevcev, 40 g bučk, 40 g čebule, 2 stroka česna, 4 žlice deviškega oljčnega olja, 80 g naribane mozzarelle, sesekljan peteršilj, sesekljano svežo baziliko, sol, mleti poper Zelenjavo operemo in narežemo na majhne kocke. Na oljčnem olju na hitro ovenemo sesekljano čebulo, narezane paprike, jajčevce in bučke. Dodamo sesekljan česen in na kocke narezan olupljen paradižnik brez semen. Ohladimo, primešamo baziliko in peteršilj, posolimo in popopramo. Namažemo na rezine opečenega kruha in potresemo z mozzarello. Zvitki z mortadelo Za 4 osebe potrebujemo: 100 g ricotte, 4 debelejše rezine mortadele, 4 orehe, 1 rumeno papriko, sol, poper, svež timijan, makova semena Papriko temeljito operemo. Odstranimo semena in beli del ter jo drobno sesekljamo. V skodeli zmešamo ricotto, dodamo poper, nasekljane orehe, sol in poper. Vsako rezino mortadele razrežite na štiri dele. Na konico vsakega trikotnika položimo nadev in ga zvijemo. Rezine hranimo v hladilniku vsaj 30 minut, potem pa jih okrasimo z vejicami svežega timijana, potresemo z makovimi semeni in ponudimo.

Wed, 15. Jul 2020 at 14:48

0 ogledov

Matej Sternen, slikar svetlobe in barv
Če vas bo na katerega od poletnih dni pot zanesla v Narodno galerijo ob ljubljanskem parku Tivoli, se boste zagotovo najdlje pomudili ob slikah slovenskih impresionistov, Jakopiču, Jami, Groharju in Sternenu. Med njimi vedno zbudi veliko pozornosti in občudovanja spontana, živa slika Mateja Sternena Rdeči parazol pa tudi nekaj njegovih drugih znanih del. Na sliki Rdeči parazol je upodobljena sprehajalka s širokokrajnim klobukom in rdečim senčnikom, na njej se poigravajo igre naravne svetlobe in barv. Slika zaradi senčnika žari in ustvarja močan kontrast z zelenjem v ozadju. Slika prikazuje naključen trenutek s sprehoda. Kdo je skrivnostna sprehajalka, slikana z naglo, spontano potezo, bolj razpoznaven je le njen obraz? V Narodni galeriji menijo, da je na sliki Rdeči parazol upodobljena dama, tivolska sprehajalka, kustosinja dr. Beti Žerovc pa meni, da je del serije ženskih portretov ljubice in poznejše žene Rozi Klein, ki so nastajali med letoma 1903 in 1907. Nastala je leta 1904, na njej je upodobljena slikarjeva noseča žena. Portret Rozi Klein, 1903 Med njegove Sternenove najboljše portrete sodi tudi portret Rozi Klein iz leta 1903. »Slikana je virtuozno in prepričljivo: od sumarno slikanega obraza in lepo modelirane pričeske, do obleke s finim sivim krilom in belo, najbrž svileno bluzo, polno umetelno doslikanih svetlobnih odsevov. Portret je v tej preprostosti in barvni zamolklosti nadvse eleganten, hkrati pa spet drzen, tako v smeli, sproščeni tehniki kot v zaprti, nedostopni drži upodobljenke,« piše o njem dr. Beti Žerovc v svoji monografiji Slovenski impresionisti. Razkošni ženski liki v interjerju Portret je bil Sternenov osrednji žanr, njegove podobe žensk pred zrcalom, med urejanjem obleke, ko melanholično počivajo ali posedajo, so realistične, vendar nekako odmaknjene. Tako učinkujejo njegova dela zato, ker slikarja ne zanimajo kot osebe same, pač pa v povezavi z njimi predvsem reševanje likovnih problemov, kot je oseba v razmerju do prostora, uporaba barv, svetloba. Prav zaradi tako usmerjene slikarjeve pozornosti pa so njegove slike čudoviti žareči in svetlobno trepetajoči portreti žensk, ki pritegnejo pogled s svojo močjo. »Slikar je za portrete rad sam izbiral ozadje in predlagal tudi obleko portretiranke, da je potem sliko laže barvno ubral v sozvočje medsebojno dobro učinkujočih barvnih ploskev,« piše dr. Beti Žerovc. Rdečelaska, 1902 Podoba rdečelaske Sternen je bil risar, ki se je šolal na Dunajski akademiji pa tudi v Ažbetovi slikarski šoli v Münchnu. Prav zato, ker je bil tudi risar in so nanj vplivala načela Ažbetove šole, ima v njegovem slikarstvu drugače kot v delih preostalih treh impresionistov, osrednje mesto figura. Na svojih slikah združuje risbo, kot osnovni del slike, in jo povezuje z barvo. V upodabljanju portretov in aktov, se vedno znova izraža slikarjevo temeljno načelo, ki je temeljilo na stvarnem opazovanju osebe, predmeta, in ne na čustvenem vživljanju vanj, z impresionizmom pa je Sternen v svoje slike sprejel obravnavo optičnih učinkov, dinamično kadriranje in nanašanje barv. Zato so ženske osebe, ki so večinoma predmet njegovih upodobitev, v bistvu objekti, postavljeni v prostor, slikar pa jih uporablja s svojim občutenjem, ne pa čustvenim vživljanjem. Med najlepšimi zgodnjimi Sternenovimi deli je akt Rdečelaska, prefinjena, čutna in nekoliko skrivnostna podoba dekleta, ki je h gledalcu obrnjena s hrbtne strani. Tu se že nakazuje čudovita svetloba poznejših Sternenovih portretov in aktov, ta se razliva po telesu in prostoru in se veže z rdečkasto barvo in porcelanasto belino kože ter daje aktu krhkost in milino. Menda velja za najlepšo sliko, kar jih je nastalo v Ažbetovi slikarski šoli. V upodabljanju portretov in aktov, se vedno znova izraža slikarjevo temeljno načelo, ki je temeljilo na stvarnem opazovanju osebe, predmeta, in ne na čustvenem vživljanju vanj, z impresionizmom pa je Sternen v svoje slike sprejel obravnavo optičnih učinkov, dinamično kadriranje in nanašanje barv. Fotoportret slikarja Mateja Sternena iz leta 1870 Življenje med restavratorstvom, poulevanjem in slikanjem Matej Sternen je bil grafik, slikar in restavrator. Rojen je bil na Verdu 1870. Študiral je na Državni obrtni šoli v Gradcu, potem pa so ga zaradi izjemnega znanja risanja sprejeli kar v tretji letnik akademije na Dunaju. Kmalu potem ko se je vrnil domov, se je začel ukvarjati z restavriranjem. Leta 1899 je odšel v München, pogosto je slikal v Ažbetovi šoli, z učiteljem se je zelo dobro razumel in ta naj bi ga celo predvidel za svojega naslednika. V München se je velikokrat vračal in z Antonom Ažbetom ostal do njegove smrti 1905. Pri Ažbetu se je srečal s slikarji Rihardom Jakopičem, Matijem Jamo in Ivanom Groharjem. Z njimi je sodeloval na prvi razstavah v Ljubljani in nato razstavljal v sklopu Kluba Sava 1904 pri Miethkeju na Dunaju, naslednja leta še drugod. V Ažbetovi šoli je spoznal slikarko Rozo Klein, svojo poznejšo ženo, in leta 1904 se jima je rodila hči. Z Jakopičem je odprl zasebno slikarsko šolo in nekaj časa poučeval v njej. Potem ko je doživela neuspeh druga razstava Slovenskega umetniškega društva 1902, je nekaj poletij slikal z Jakopičem in Groharjem v Škofji Loki, 1911 pa so se sprli in burno razšli. V predvojnih letih se je veliko ukvarjal z restavratorstvom, to delo je nadaljeval tudi po vojni, na Tehniški šoli v Ljubljani je postal v povojnih letih redni profesor risanja. V zadnji letih je poslikal strop, prezbiterij in obok frančiškanske cerkve v Ljubljani, veliko je tudi potoval zaradi restavratorskega dela, ki ga je prekinila druga svetovna vojna. Takrat se je Sternen umaknil v atelje in slikal največ portrete in akte. Leta 1944 je imel v Jakopičevem paviljonu samostojno razstavo, že nekaj let pozneje, 1949, je v Ljubljani umrl. Med četverico slovenskih impresionistov je bil Sternen tisti, ki je najbolj obvladal risbo in se je tudi veliko bolj kot drugi slikarji opiral nanjo, v njegovem delu so imeli vseskozi osrednje mesto klasična figura, portret, akt in upodabljanje žensk. V tem je ostal drugačen od impresionističnega krajinskega slikarstva Ivana Groharja z motiviko kmečkega dela in domovinskimi motivi, Riharda Jakopiča z njegovimi monumentalnimi figuraličnimi prizori in krajinami ter Matije Jame, najbolj impresionističnega od vseh slikarjev, s pastoralnimi belokranjskimi motivi preprostih ženskih opravil, dekliškega plesa in živine na paši, polnimi svetlobe. Vsak od teh slikarjev je drugačen, vsi skupaj pa predstavljajo prvo moderno slikarsko generacijo pri nas in njihovo slikarstvo je tudi danes osupljivo v svoji lepoti in samosvojem likovnem izrazu.

Wed, 15. Jul 2020 at 13:22

0 ogledov

Aortna stenoza
Aortna stenoza je najpogostejša bolezen srčnih zaklopk na svetu. To je bolezen starejših ljudi, zato se tudi povečuje število obolelih. Hudo aortno stenozo ima od 2 do 7 odstotkov ljudi nad 65. letom starosti. Raziskave so pokazale, da pri tej bolezni ni prizadeta samo aortna zaklopka, ampak tudi preostali del ožilja bolnikovem telesu. Stenoza aortne zaklopke pomeni zoženje zaklopke in s tem ovirano iztiskanje krvi iz levega srčnega ventrikla v največjo žilo aorto. Vzroki za zoženje so lahko starost zaklopke, ki se z leti spremeni in zoži tako, da ne prepušča več krvi, lahko pa so vzrok tudi prirojene nepravilnosti. Okvaro aortne zaklopke večkrat povezujejo tudi z revmatično vročico. Klinični znaki pri aortni stenozi so odvisni od stopnje okvare zaklopke in pridruženih bolezni srčno-žilnega sistema. Med simptome aortne stenoze uvrščamo utrujenost, občutek težkega dihanja, omedlevico oziroma nezavest, bolečine v prsnem košu ter hitro in nepravilno bitje srca. Dušenje se sprva pojavi le ob telesnem naporu, ko se zdravstveno stanje poslabša, pa tudi, ko bolnik sedi ali leži v postelji. Nekaterim bolnikom tudi otekajo noge. Pri blagi stopnji okvare aortne zaklopke bolnik tako rekoč nima kliničnih težav. Potrebne preiskave Katere diagnostične preiskave potrebujemo za dokaz tega obolenja? Že pri kliničnem pregledu bolnika zdravniki s stetoskopom nad srcem slišijo značilen šum aortne stenoze, ki se lahko širi v vrat. Opravi se elektrokardiogram, ki lahko pokaže posredne znake aortne stenoze, kot je na primer povečanje mase levega ventrikla srca. Ultrazvočna preiskava srca natančno opredeli velikost in okvaro zaklopke ter sam pretok krvi skozi njo. Včasih je treba opraviti tudi magnetno resonanco rentgensko preiskavo prsnega koša ali pa računalniško tomografijo. Če je predviden operativni poseg, se lahko opravi tudi katetrizacija srca za ugotavljanje dodatnih bolezenskih sprememb na srcu. Menjava aortne zaklopke Zdravljenje z zdravili je omejeno na lajšanje simptomov srčnega popuščanja pri bolnikih, ki čakajo na operativni poseg, ali so ga zavrnili, ali pa so zaradi spremljajočih bolezni neoperabilni. Operativno zdravljenje stenoze aortne zaklopke omogoča bolnikom po posegu bistveno izboljšanje težav in daljše preživetje. Menjava aortne zaklopke je potrebna pri vseh simptomatičnih bolnikih s hudo stenozo aortne zaklopke. Tveganje oziroma umrljivost pri menjavi aortne zaklopke je pri bolnikih, mlajših od 70 let, manjše od 1 odstotka. Pri operativnem posegu se opravi menjava aortne zaklopke. Poznamo dve vrsti umetnih zaklopk, mehanične in biološke. Mehanične zaklopke imajo to prednost, da so dolgotrajnejše in zato primerne za mlajše ljudi. Biološke pa so narejene iz tkiva goveda, prašiča ali konja. Novejši operativni posegi Včasih so se vsi operativni posegi na srčnih zaklopkah delali skozi steno prsnega koša podolžnim vrezom prsnice od 25 do 30 centimetrov. Danes se uporabljajo tudi druge tehnike tega operativnega posega, na primer z majhnim rezom med rebri. To omogoči kar najmanjšo poškodbo prsnega koša, bolnik po posegu laže diha, njegova rehabilitacija je hitrejša. Vstavljanje aortne zaklopke skozi žilo v dimljah je primerno za starejše bolnike, pri katerih je klasični kirurški poseg zaradi pridruženih bolezni zelo tvegan. Po operativnem posegu se nadaljuje rehabilitacija bolnika v zdravilišču. Zelo pomembno je, da bolniki redno jemljejo vsa zdravila, ki so jim bila predpisana, ter upoštevajo navodila o zdravem načinu življenja. Potrebni so tudi občasni kontrolni pregledi pri specialistih zaradi ocene delovanja nove zaklopke. Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine

Wed, 15. Jul 2020 at 11:57

0 ogledov

Javna vodstva po alpskem botaničnem vrtu Julijana
Ne le ker je botanični vrt v Trenti zanimiv sam po sebi, ampak tudi zaradi čudovitih cvetov komenskega svišča, ki jih je tako redko videti, vas v četrtek, 16. 7. 2020, in soboto, 18. 7. 2020, ob 11., 12. in 13. uri v alpskem botaničnem vrtu Julijana v Trenti vabijo na vodena ogleda. Obiskovalci boste spoznali rastline v Juliani in njeno zgodovino. Prvič po dvanajstih letih cveti komenski svišč. Pridite čimprej, preden kakšna nevihta oklesti cvetove. Vredno obiska!  Organizatorji si pridržujejo pravico, da v primeru izredno slabega vremena napovedane dogodke odpovejo. Vabijo vas tudi na počitniške naravoslovne delavnice Poletna potepanja. Nadrobnejši program ter informacije o urniku in ceni vstopnic najdete na: http://www.pms-lj.si/si/newsletter/2710?utm_source=Javna+vodstva+in+So%u0161ka+pot&utm_medi

Mon, 13. Jul 2020 at 16:03

191 ogledov

Jedi iz stročjega fižola za zamrzovanje
Stročji fižol lahko porabimo na veliko načinov. Zdaj ko ga je dovolj, ga del dodamo tudi jedem, kot je na primer zloženka, ki jih bomo shranili v zamrzovalni omari. Uporabimo lahko svež ali zamrznjen fižol. Sestavine: 1 kg mešanega mletega mesa (svinjine in govedine), 2 kg stročjega fižola, 100 g margarine, peteršilj, nekaj strokov česna, 1 čebula, sol, poper, 4 jajca, ¼ l kisle smetane Na polovici količine margarine prepražimo sesekljano čebulo in meso, popopramo, posolimo, ohladimo in primešamo malo sesekljanega peteršilja. Na preostali polovici margarine dušimo očiščen svež stročji fižol. Dodamo strt česen, sesekljan peteršilj, sol, poper, če je treba, še malo juhe ali vode za dušenje. Posodo za zloženko namastimo in nadevamo na dno najprej pol zdušenega fižola, nato nadev in čezenj še preostali fižol. Po vrhu damo plast folije za ohranjanje svežine in jo rahlo pritisnemo na zloženko. Posodo nepredušno zapremo. V zamrzovalniku jo hranimo do 2 meseca. Zloženko je najboljše zamrzniti v posodi, v kateri jo bomo pekli. Zelo primerni so pekači iz alufolije za peko in zmrzovanje, ker imajo tesno prilegajoče se pokrove. Ko se odločimo, da bomo zloženko spekli, le odstranimo pokrov in folijo za ohranjanje svežine s površine in jo prelijemo s smetano, v katero smo vtepli jajce, sol, poper in malo muškatnega oreščka. Pečemo v pečici, ogreti na približno 210 stopinj, do mehkega.

Mon, 13. Jul 2020 at 15:41

169 ogledov

Presna rulada z malinami
V vročih dneh nam teknejo drugačne sladice; veliko svežega sadja, sladoleda in smetane. Med sladicami kot nalašč za vroče dni je tudi presna rulada z malinami, izbrana je iz knjige Ledene sladice Založbe Kmečki glas. Kot obljublja že samo ime, zanjo ne bo treba vključiti pečice. Sestavine: za testo: 500 g datljev, 250 g olupljenih mandljev, sredica 1 vaniljevega stroka ali zavitek vaniljevega sladkorja, ¼ žličke limonove lupinice ali zavitek limonovega sladkorja; za nadev: 200 g malin, 50 g datljev, mleti mandlji (po potrebi) Datlje namočimo čez noč, nato jih dobro odcedimo. Lahko pa uporabimo že zmehčane datlje. V električnem sekljalniku (blenderju) zmeljemo mandlje, dodamo odcejene datlje, sredico vaniljevega stroka in nastrgamo limonino lupinico. Vse skupaj zmeljemo, da se sestavine povežejo. Testo bomo najlaže razvaljali med dvema plastema papirja za peko, spodnji papir zapeko potresemo z mletimi mandlji, da se testo med zvijanjem loči od papirja za peko. Testo razvaljamo na pol centimetra debeline. Za nadev v električnem sekljalniku (blenderju) zmeljemo datlje in maline. Če je nadev preredek, dodamo malo mletih mandljev. Sadni nadev namažemo po razvaljanem testu. Testo s pomočjo papirja za peko zvijemo v rulado. Rulado damo v zamrzovalnik za 3 ure, da se strdi. Potem jo narežemo na rezine. Več najdete na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/ledene-sladice

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Riževe solate