Članek
Premeščanje cerkvenih pedofilov ali geografska rešitev v Sloveniji
Objavljeno Aug 09, 2020

Vsako leto v škofijah v Sloveniji v prvi polovici leta prihaja do premestitev duhovnikov. Ti so premeščeni znotraj škofije, torej iz ene župnije v drugo, ali pa iz ene škofije v drugo. Mogoče pa so še druge premestitve. Po podatkih katoliškega tednika Družina je v letu 2012 približno 100 duhovnikov dobilo novo službo ali pa so bili premeščeni, leto prej pa je bilo teh 122. Podobno je bilo tudi pred tem pa tudi po tem. Tako je bilo leta 2018 sprememb v smislu takšnih ali drugačnih premestitev duhovnikov nekaj manj kot 100, leta 2019 nekaj manj kot 80 in leta 2020 pa približno 80.

Ob vsakoletnih premestitvah in novih službah klera se postavi vprašanje, koliko med njimi je pedofilov? Kajti znano je, da je cerkev mnoge pedofilske duhovnike premeščala iz župnije v župnijo ali škofije v škofijo zato, da je prekrila njihovo zločinsko dejavnost in jim tako še nadalje omogočila spolne zlorabe otrok er jih skrila pred organi civilne oblasti. Vprašanje je, ali se to dogaja še danes? Ni dvakrat za reči, da je tako še danes!

Med premeščenimi duhovniki je torej, vsaj teoretično, kar nekaj pedofilov, torej duhovnikov, ki so v preteklosti spolno zlorabljali otroke. Koliko jih je: 4, 5, 10 …? Tega javnost ne ve, ve pa cerkev, saj, kot je to zatrjeval njen visoki predstavnik dr. Saje, dobro pozna stanje med duhovščino. Zato zagotovo ve, kateri kleriki so pedofili. Ve tudi, koliko otrok so ti zlorabili. Ve, pa javnosti ne pove! Čeprav že vsaj od konca leta 1992, takrat je namreč začel veljati Zakon o socialnem varstvu, obstaja dolžnost katoliške cerkve, da o ogroženosti otrok obvesti pristojni center za socialno delo, je vprašanje, ali je o zlorabah otrok s strani duhovnikov obvestila omenjeni državni organ! Klerik Jošt naj bi zlorabil kar 16 otrok – ali je cerkev o tem obvestila državo? Če bi jo pravočasno obvestila, ali bi lahko zdaj že pokojni duhovnik Jošt zlorabil toliko otrok? In njena dolžnost po omenjenem zakonu obstaja, kot že navedeno, vsaj od konca leta 1992.

Kaj se bo dogajalo v župnijah, kamor bodo prišli pedofilski duhovniki, se bo še videlo. Koliko otrok še bodo zlorabili? Kot ponavadi bo po vsej verjetnosti cerkev te duhovnike zopet premestila, ko jim bo začelo »goreti pod nogami«. In čez nekaj časa spet enako. Bolj kot grešiš, bolj si nagrajen – ali ni to logika cerkve? Otroci pa bodo trpeli še naprej. Ali ni to cilj cerkve? Vedno več trpljenja na svetu!? In s tem uničevanja življenja!

Novinarka Mojca Purger iz cerkvenega tednika Družina (14.7.2019) je vprašala nadškofa Zoreta, sicer pristaša pobijanja bitij, ki jih je ustvaril Bog, npr. živali, pa tudi ljudi, naslednje: »Prvi večji pedofilski škandal je svet pretresel v Bostonu, kjer se je izkazalo, da je šlo za sistem prikrivanja, ki so ga omogočale prestavitve duhovnikov iz župnije v župnijo. Tudi pri nas poznamo podobne primere. Ali pri nas prihaja do tovrstnih premeščanj?« Ali je mogoče verjeti nadškofu Zoretu, ki je odgovoril: »Absolutno lahko rečem, da pri nas ne prihaja do premeščanj takih duhovnikov. Nikakor! To bi bilo dejansko izpostavljanje otrok novim spolnim zlorabam.« 

Ali za cerkev v Sloveniji ni veljala geografska rešitev problema pedofilije, saj je bila ta rešitev sistemska? Rešitev, ki je izhajala iz osnovne celice katolištva, torej iz samega »svetega sedeža«! Od tam, kjer se nahaja številka 666. Marsikdo točno ve, kaj predstavlja številka 666. Ali je bila geografska rešitev cerkvene pedofilije preklicana?

Ali je verjeti nekomu, ki zagovarja pobijanje bitij, ki jih je ustvaril Bog in ki zaradi tega umirajo v grozljivih mukah? Ali se je nadškof distanciral od farm živali, klavnic in lova? Vedno manj je tistih, ki verjamejo takšnim nasilnežem!

Vedno manj je tistih, ki verjamejo, da med premeščenimi kleriki ni pedofilov, kot to javnost prepričuje nadškof Zore!