vir slike: http://youngsta.wpengine.netdna-cdn.com/wp-content/uploads/2015/04/Judges-hammer.jpg

Že večkrat sem javno povedal, da bom v tistem trenutku, ko bo Janezu Janši dokazano, da si je v življenju nezakonito prisvojil en sam dinar, tolar, marko ali evro, izstopil iz SDS. Verjetno večinsko ljudsko prepričanje, obilno podkrepljeno s pristranskim medijskim poročanjem je, da je Janez Janša mastno zaslužil s trgovino z orožjem. Toda preizkus v zvezi s tem sem opravil že v času, ko sem se odločal ali naj vstopim v SDS ali ne. 
Takrat sem se individualno in ločeno sestal s tremi glavnimi preiskovalci tako imenovane trgovine z orožjem in jih vprašal ali obstaja en sam dokaz o tem, da si je Janez Janša nezakonito prisvojil en sam dinar, tolar ali marko? Njihov odgovor je bil negativen. Tudi zato sem vstopil v SDS. V tem kontekstu sem vseskozi spremljal tudi zadevo Patria.
Verjetno ste že pozabili, da je finska, levo politično motivirana televizija YLE, 01. 09. 2008, torej manj kot tri tedne pred volitvami v DZ, predvajala znamenito oddajo »Resnica o Patriji« v kateri je novinar Magnus Berglund Janeza Janšo, takrat predsednika vlade, neposredno in direktno obdolžil sprejemanja podkupnine. Precej težka situacija in huda obtožba je bila to tudi zame. Takrat sem namreč prvič kandidiral za mesto poslanca v Državnem zboru. Precej neprijetno mi je bilo v lokalnem okolju, ko so me mnogi besedno zbadali na ta račun. Toda prepričan v resnico, sem kljub temu v lokalnem okolju javno nastopal precej samozavestno in prepričljivo. Tudi rezultat ni izostal, prvič sem bil izvoljen za poslanca v Državnem zboru in to kot prvi predstavnik SDS v mojem volilnem okraju.
Volitve v Državni zbor leta 2011 so minile v luči sojenja v zadevi Patria na prvi stopnji. Janez Janša pogosto ni hodil na sojenje, kar mu po zakonu niti ni bilo potrebno, saj je bila njegova prisotnost na sojenju potrebna le v času, ko so se izvajali dokazi zoper njega, teh pa ni bilo, zato ga na sojenju zelo pogosto niti ni bilo. Vesel sem bil, da si je za odvetnika izbral Francija Matoza, nekdanjega »mojega« dijaka v policijski šoli v Tacnu in nekdanjega »mojega« policista v Kopru, ki sem ga leta 1992 postavil za komandirja Prometne policijske postaje v Kopru. Janšev izbor Matoza za odvetnika v zadevi Patria je obetal.
V začetku Junija 2012 je padla prvostopna, še ne pravnomočna sodba. Janez Janša je kriv in gre za dve leti v zapor! Precej težko sem se zbral in nastopal pred številnimi kamerami, ki so nas oblegale tisti dan, pred Vrhovnim sodiščem v Ljubljani. Še huje pa mi je bilo, ko sem uro ali dve za tem, na Fakulteti za varnostne vede v okviru Dnevov varstvoslovja, predstavljal referat na temo korupcije. Verjetno sem bil precej neprepričljiv.
Sodbo višjega sodišča, ki je Marca 2013 potrdilo odločitev okrajnega sodišča o dvoletni zaporni kazni Janeza Janše, sem prav tako pričakal pred Vrhovnim sodiščem v Ljubljani. Precej težko je bilo, zlasti v luči dejstva, de je šlo za pravnomočno in izvršljivo sodbo. Janez Janša gre torej v zapor. Toda pred kamerami sem se skušal zbrati in deloval sem prepričljivo.
Še huje je bilo na naslednjih sejah Državnega zbora, kjer so nas poslanci leve politične opcije venomer in na vsakem koraku zbadali z zapornikom Janezom Janšo.
Tik pred 20. Junijem 2014 smo čakali odločitev Vrhovnega sodišča v tej zadevi. Tudi tokrat pred Vrhovnim sodiščem v Ljubljani. Obstajala je možnost, da Vrhovno sodišče zadrži izvršitev zaporne kazni za Janeza Janšo. Toda to se ni zgodilo in Janeza Janšo smo poslanci skupaj z množico ostalih ljudi pospremili v zapor na Dobu. Veliko čustev je bilo takrat med prisotnimi, a Janez Janša je odšel v zapor. Pospremili smo ga do vhoda v zapore na Dobu. Bil sem v njegovi neposredni bližini. Verjemite, ni mi bilo lahko. Takrat sem dal tudi izjavo Saši Lozar za POP TV, ki pa je niso nikoli objavili.
Še težje se je bilo podati na volitve v Državni zbor leta 2014. Na vsakem koraku smo kandidati za poslance doživljali očitke o zaporniku Janezu Janši. Toda Janez Janša je kot kandidat za poslanca, kljub temu, da je bil v zaporu, dosegel največ glasov na volitvah med vsemi kandidati, nekaj nad 6000. To je bil dober znak.
Sledilo je uvodno obdobje sedanje sestave Državnega zbora. Novi poslanci so kar tekmovali, kdo bo večkrat omenil zapornika, kriminalca in poslanca Janeza Janšo, ki je iz zapora na Dobu prihajal na seje Državnega zbora. Sledila je še politična obsodba. Koalicijska večina je Janezu Janši odvzela mandat poslanca. Za dan samostojnosti in enotnosti leta 2014 smo poslanci SDS na slavnostni sej Državnega zbora stali in nosili bele majice s črkami, ki so sestavljale napis SVOBODA JANŠI. Zdelo se mi je, da je bilo mnogim poslancem leve politične opcije nerodno. Posebej sem opazoval predsednika Vrhovnega sodišča Branka Maslešo, njegov pogled je bil zgovorno vedno usmerjen v poslance leve politične opcije, kot da mu je bilo nepriijetno pogledati nas.
Toda sledili sta dve odločitvi Ustavnega sodišča. To je najprej odpravilo sklep o odvzemu mandata poslanca Janezu Janši, nato pa je začasno zadržalo še izvajanje njegove zaporne kazni v zadevi Patria.
Najnovejša odločitev Ustavnega sodišča pa je zelo zgovorna. Formalno razveljavlja odločitve okrajnega, višjega in Vrhovnega sodišča, podrejeno toda odločno daje tudi napotke kako naprej. To je zavrnitev obtožnega predloga, ker ni znakov kaznivega dejanja.
Pa saj ne vem ali naj bom na osebni ravni zadovoljen z odločitvijo Ustavnega sodišča ali ne. Veliko razlogov za zadovoljstvo je. Zadevo smo rešili v Sloveniji, pravno zmago je dosegel moj nekdanji učenec Franci Matoz, moj politični šef Janez Janša je nedolžen in še kaj. Hkrati pa sem razočaran, za kar je prav tako veliko razlogov. V formalno demokratični državi in na papirju neodvisnem sodstvu, je očitno mogoče človeka poslati v zapor brez dokazov, da je storil kaznivo dejanje. Ustavno sodišče pa je odločitev v zadevi Patria poslalo v ponovno odločanje na okrajno sodišče, lahko pa bi obdolžene razglasilo za nedolžne. Kljub mešanim občutkom pa vidim svetlo luč na koncu tunela. Zdi se mi, da vidim odhod vseh tožilcev in sodnikov, ki so v imenu leve politične ideologije pripravljeni kršiti človekove pravice, vidim pa tudi neodvisno, pravično in evropsko primerljivo pravosodje, ki si ga Slovenija zasluži.