SI
Bilo je pred 30 leti, 6. maja 1991 po smrti prvega vojaka armadni vrh JLA zagrozil z državnim udarom in prevzemom oblasti
Janša napoveduje takojšnjo osamosvojitev, če bo armada napadla Hrvaško
ČASOPIS V FOKUSU
Novice

Četrtek, 6. maj 2021 ob 08:11

Odpri galerijo

Protesti pred mornariškim poveljstvom JLA 6. maja 1991 v Splitu

Na prvi majski ponedeljek se je s smrtjo prvega vojaka jugoslovanske vojske v okviru razpadanja federacije v Splitu nadaljevalo dramatično zaostrovanje razmer na Hrvaškem. V senco je potisnilo vse druge dogodke, tudi pisanje nove slovenske ustave.

				Protesti pred mornariškim poveljstvom JLA 6. maja 1991 v Splitu			Protesti pred mornariškim poveljstvom JLA 6. maja 1991 v Splitu

Smrt makedonskega vojaka

Dramatične razmere v od sveta odrezani hrvaški vasi Kijevo v kninski okolici in nedavni pokol v Borovem selu v Slavoniji so močno načeli živce hrvaške javnosti. Že v prejšnjih dneh je tako prihajalo do demonstracij in ropanja srbskih trgovin in izpostav v Dalmaciji. Šestega maja 1991 se je položaj močno zaostril.

Na pobudo srednjedalmatinske podružnice Hrvaške zveze svobodnih sindikatov je izbruhnil protest pred stavbo vojaškega pomorskega poveljstva v Splitu. Demonstranti, ki naj bi se jih na vrhuncu zbralo okrog 50.000, so bili razjarjeni zaradi vloge jugoarmade v sporu hrvaške republike s hrvaškimi Srbi. Armada je namreč s svojim ravnanjem že od plitviškega incidenta na veliko noč dejansko krepila položaj srbskih upornikov na jugu in vzhodu Hrvaške. Ko se je postavljala med sprti strani, je preprečevala udejanjanje ukrepov hrvaških oblasti na hrvaškem ozemlju. Vrhunec je takšno početje, ki je  koristilo Srbom, doseglo v Kijevem. Tega zaradi armadne blokade ni mogla doseči niti humanitarna pomoč, oskrba pa je bila izrazito slaba. In to je izbilo sodu dno.

Protesti pred splitskim pomorskim poveljstvom so se popoldne spremenili v izgrede. Med njimi je prišlo do streljanja. Nekateri očividci so povedali, da so bili uvod vanj streli v zrak z enega od oken poveljstva. Armadna stran je takšno razlago zavračala. Vsekakor je uporaba strelnega orožja v množici terjala življenje devetnajstletnega Saška Gešovskega iz Kavadarcev v Makedoniji. Njegov kolega Toni Stojčev iz Makedonske Kamenice je bil ranjen. Streljal je hrvaški policist.

				Prva žrtev napetosti na Hrvaškem v vrstah jugoslovanske zvezne vojske je po eni strani sprožila bobnenje armadnih vrhov. Na pobudo zveznega sekretarja (ministra) za obrambo Veljka Kadijevića se je sešlo zvezno predsedstvo. 			Prva žrtev napetosti na Hrvaškem v vrstah jugoslovanske zvezne vojske je po eni strani sprožila bobnenje armadnih vrhov. Na pobudo zveznega sekretarja (ministra) za obrambo Veljka Kadijevića se je sešlo zvezno predsedstvo.

So se glave začasno ohladile?

Prva žrtev napetosti na Hrvaškem v vrstah jugoslovanske zvezne vojske je po eni strani sprožila bobnenje armadnih vrhov. Zvezni sekretar (minister) za obrambo Veljko Kadijević se je po hitrem postopku vrnil z zdravljenja v službo. Objavljeno je bilo grozeče sporočilo, v katerem so generali naznanili, da je država zaradi tega, ker zvezne oblasti niso upoštevale njihovih predlogov, že v državljanski vojni. Zagotavljali so, da bodo v skladu z bojnimi pravili zavrnili vsak napad na pripadnike armade, saj da »štab vrhovnega poveljstva ne bo dovolil, da bi se ekstremistično vedenje sprtih strani lomilo na hrbtih JLA«. V podkrepitev svoje odločnosti je isti štab ukazal bojno pripravljenost armade in mobilizacijo ustreznih enot.

Na njegovo pobudo se je še istega večera na izredni seji sešlo zvezno predsedstvo. Sicer je odločno obsodilo eskalacijo in uboj vojaka v Splitu, vendar o konkretnih Kadijevićevih predlogih ni odločalo. Udeleženci seje so namreč menili, da morajo takšne odločitve sprejemati v navzočnosti šefov republik.

Na terenu v Splitu je v nasprotju z ostro retoriko armadnega vrha marsikaj kazalo na vsaj začasno umirjanje. Pripadniki jugoslovanske vojske so se lahko prepričali, da jih Dalmatinci ne štejejo več za svoje oborožene sile, ko so z barikadami iz avtomobilov in avtobusov preprečili prihod okrepitev pred sedež pomorskega poveljstva. Nazadnje je to poveljstvo po pogovoru s splitskim županom celo privolilo v zahtevo demonstrantov, da na stavbo obesi hrvaško zastavo.

K umiritvi je prispeval tudi poziv hrvaškega predsednika dr. Franja Tuđmana, ki so ga dalj časa predvajali množici pred poveljstvom. Demonstrantom je položil na srce, naj se mirno razidejo in zaupajo hrvaški oblasti, da bo zagotovila mir in red na celotnem hrvaškem ozemlju.

Janša napoveduje takojšnjo osamosvojitev, če bo armada napadla Hrvaško

O dilemah Hrvatov ob Kijevem, Borovem selu in Splitu je v goriškem Katoliškem glasu pisal tudi Leon Marc. Glede Tuđmana je ugotavljal, da »je vendar ostal miren v dejanjih, saj se zaveda, da bi vsakršna prenagljena poteza Hrvaško pahnila v pravo vojaško okupacijo, v kateri bi se vojska, ki ji trenutno poveljuje srbski general, »trdorokec« Adžič (ustaši naj bi mumenda med vojno pobili 42 članov njegove rodbine), odkrito postavila na stran srbskih teroristov«.

Delovega komentatorja Branimirja Nešovića je zaostritev s smrtjo vojaka v Splitu privedla celo do previdnega optimizma, da bo zdaj možna razrešitev več kot mesec dni trajajočega pata: »Politika pa tako rekoč ne pozna naključij, natančneje, prizadeva si, da bi se jim izognila. Zato bi pravzaprav lahko govorili o premišljenem morjenju, iz katerega bo sledil premišljen dogovor, takšen ali drugačen kompromis.«

Približno v istem času je intervju zagrebškemu Večernjemu listu dal slovenski obrambni minister Janez Janša. Poudaril je, da ima hrvaško vodstvo dve možnosti: »Zelo hitro se bo moralo odločiti, ali se bo Hrvaška uprla terorju kot država, se pravi organizirano. Če tega ne bo storila oziroma če se bo za to odločila prepozno, bo na Hrvaškem izbruhnil neorganiziran, stihijski spopad med narodoma.« Obrambni minister je napovedal tudi, da bo Slovenija ob morebitnem neposrednem napadu armade na Hrvaško v hipu aktivirala zahteve po odcepitvi, ne da bi čakala na konec junija.

V intervjuju za Nedjeljo pa se je o slovenskem osamosvajanju razgovoril hrvaški ekonomist dr. Branko Horvat. Ta vodilni »apostol« razširjanja zgodbe o uspešnosti jugoslovanskega samoupravnega gospodarskega modela na zahodu, kar mu je prineslo celo nominacijo za Nobelovo nagrado, se je »proslavil« z napovedjo, da osamosvojitve ne bo: »Odcepitev ne bi le gospodarsko uničila Slovenije, temveč bi jo uničila tudi nacionalno. Po dveh generacijah Slovenije ne bi bilo več!« Horvat je na svoje napovedi seveda pozabil, ko je v naslednjih letih veselo naprej modroval o poteh in stranpoteh slovenskega in hrvaškega gospodarstva v okviru držav, ki kar nista hoteli propasti.

Nadaljuje se pisanje ustave  

Daleč od oči jugoslovanske in v veliki meri tudi slovenske javnosti, ki sta bili zaposleni z zapleti na Hrvaškem, se je nadaljevala priprava slovenske ustave. Šestega maja 1991 se je sestala ustavna komisija. Razpravljala je o opredelitvi človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Tako rekoč vso pozornost je namenila vprašanjema pravice do ugovora vesti in pravice do dela.

Avtor: Aleš Maver

vir: gov.si

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 25. Jun 2021 at 13:04

0 ogledov

Čestitka ministrice dr. Helene Jaklitsch Slovencem za mejo in po svetu ob 30. obletnici samostojne Slovenije
Čestitka ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helene Jaklitsch ob 30. obletnici samostojne in neodvisne Slovenije. Dragi rojaki doma, v zamejstvu in po svetu, dragi Slovenci! V teh dneh se iz vsega srca veselimo trideset let samostojne in neodvisne države Slovenije! Sen mnogih rodov našega naroda je zorel in dozorel v najžlahtnejši sad – slovensko državo! Takole je že pred več kot sto leti vzneseno vzkliknil meni tako ljub goriški slavček Oj zala mati -- domovina! Ti krasna si krasnejše ni, kar jih obseva zarja dneva; krepostna si, krasnejše ni, a krona venča te kraljeva. Velika zasluga za to, da se danes lahko veselimo svoje države, gre tudi vam, dragi rojaki, ki živite zunaj Slovenije.  Ko je bila misel o samostojni in demokratični Sloveniji nemogočega, ste vi o njej sanjali, hrepeneli ter o njej razmišljali. Hvala, ker ste bili v tem vztrajni in neomajni. Hvala vam za ves vaš trud k priznanju in mednarodni uveljavitvi mlade slovenske države! Skupaj, povezani v eno veliko slovensko družino, razpršeno sicer po vsem svetu, smo dokazali, da zmoremo premikati meje mogočega. Dragi rojaki, Naj bo danes res dan veselja! Trideset let naše države Slovenije praznujmo z enakim veseljem in navdušenjem kot se veselimo svojega rojstnega dne! Lepo praznovanje vsem, naši Slovenij pa še na mnoga, mnoga desetletja.

Fri, 25. Jun 2021 at 12:00

0 ogledov

Predsednik vlade Janez Janša na Evropskem svetu: "Dobava cepiv se bo v tretjem kvartalu okrepila, tako da bo cepiva dovolj!"
Predsednik vlade Janez Janša danes nadaljuje z zasedanjem Evropskega sveta, ki poteka v Bruslju in na katerem evropski voditelji in voditeljice razpravljalo o epidemioloških razmerah in stanju glede cepiv proti covidu-19, gospodarskem okrevanju, migracijah in zunanjih odnosih, vključno z odnosi s Turčijo in Rusijo.        Janez Janša ob prihodu na današnje zasedanje Sveta Evrope Predsednik vlade Janez Janša je v današnji izjavi za medije ob prihodu na srečanje dejal, da je bilo že včeraj na dnevnem redu veliko tem. "Trenutno najpomembnejša po mojem mnenju, kjer smo dosegli tudi največji napredek, je pripravljenost na nadaljevanje izhoda iz pandemije. Optimistični podatek, ki smo ga dobili je, da se bo dobava cepiv v tretjem kvartalu okrepila. Cepiv bo dovolj. Ključni problem pa bo, kako uporabiti vse vire, ki jih ima Evropska unija in države članice na voljo za to, da se čim večji odstotek populacije v državah članicah cepi in kako čimprej v polno operativnost spraviti evropsko digitalno covid potrdilo, ki je hkrati tudi velika spodbuda za nadaljevanje cepljenja," je uvodoma dejal premier Janez Janša. Nadaljeval je, da je "obstajalo splošno soglasje, da je čim višja precepljenost preko vseh odstotkov, o katerih smo govorili doslej, ključna zaščita pred novimi variantami virusa, torej pred varianto delta in delta plus in ostalimi, ki bodo zagotovo prišle in bodo bolj nevarne, v kolikor vsaka država posebej, pa tudi Evropa in cel svet ne bo čimprej dosegel  visoke precepljenosti." Na vprašanje, kakšno je stališče Slovenije glede Madžarske zaradi sprejetja njene nove zakonodaje glede LGBTQ+ skupnosti in glede razprave na Evropskem svetu o tem, je predsednik vlade dejal, da pri tej razpravi ni šlo za sprejemanje stališč, saj ni nobenega teksta oziroma predloga, o katerem bi se odločalo. "Šlo je za iskreno izmenjavo mnenj, ki je bila na trenutke zelo vroča. Slovenija in še mnoge države ne želimo biti del nobenih novih delitev v Evropi. Dovolj jih je bilo. V Evropsko unijo smo šli zato, da se združujemo, ne pa, da se delimo," je dejal premier Janša in nadaljeval:  "Če je problem s  kakšnim zakonom v katerikoli državi članici, obstajajo legalni mehanizmi, postopki, ki jih lahko sproži komisija. To se je vse skozi dogajalo in na koncu vedno dobimo pravno določitev, ki jo moramo vsi upoštevati in spoštovati." Na vprašanje, ali se lahko stališče EU do Madžarske zaostri, je predsednik vlade dejal, da če bo postopek proti Madžarski sprožen, bo šel naprej. "So pa bila stališča na začetku razprave zelo vroča, ker so v glavnem temeljila na medijskem poročanju, potem, ko so se razjasnila dejstva, pa je postalo jasno, kaj morebiti ostaja sporno in razprava je bila bistveno bolj umirjena. Prav tako mislim, da ne bo povzročala nepotrebnih novih delitev," je dejal premier Janez Janša. Janez Janša v pogovoru s poljskim in španskim predsednikom vlade Na vprašanje v povezavi s potrditvijo načrta za okrevanje in odpornost pa je predsednik vlade dejal, da 1. julija v Sloveniji pričakujemo obisk celotne Evropske komisije in takrat bo zelo verjetno prišlo sporočilo o potrditvi načrta. "Vse te formalne potrditve so vezane na obisk predsednice Evropske komisije, v našem primeru Komisije.  Ko gre za odločitve, ki morajo biti kasneje sprejete na ravni  Sveta, pa so nekatere stvari še odprte, a ne v zvezi s Slovenijo, temveč nasploh," je dejal predsednik vlade. Prav tako je dodal, da je glede potrditve načrta treba upoštevati tudi dejstvo, "da je bil na začetku, ko so voditelji dosegli dogovor o tem, dosežen tudi neformalen dogovor, da so prve tiste države, ki so bile najbolj prizadete, predvsem države, ki imajo visok delež BDP od turizma, in Slovenija v lanskem letu ni bila med njimi." Na vprašanje o delegiranih evropskih tožilcih, o čemer je včeraj potekala razprava tudi v Evropskem parlamentu, pa je premier dejal, da bodo tožilci imenovani takoj, ko bo postopek zaključen v skladu z nacionalno zakonodajo. "Slovenija se ne umika iz tega procesa, smo pa dolžni izpeljati postopek, ki bo vodotesen." Po besedah predsednika vlade je bolj pomembno, da je iz tega postopka odpravljen vsak sum dvoma, kot pa da bi hiteli. "Nimamo samo evropskega tožilstva za zaščito zakonitosti porabe evropskih sredstev, vsa tožilstva so dolžna to zagotavljati, tudi v tistih državah, kjer v tem mehanizmu sploh ne sodelujejo," je še zatrdil predsednik vlade Janez Janša.

Fri, 25. Jun 2021 at 08:55

0 ogledov

Voščilo evropskega poslanca dr. Milana Zvera ob Dnevu državnosti
Spoštovani, pred tridesetimi leti nam je uspelo, da smo z najlepšo prejo stkali vsa hrepenenja naših prednikov in da so se v tedanjo pristno vseljudsko pomladno vrenje ujeli drobci razpršenih sanj vseh naših pradedov. A samostojnost in neodvisnost nam nista bili podarjeni - z enotnostjo naroda, ki se je znal upreti tujemu agresorju, smo si ju pošteno priborili. Naj nam tokratno praznovanje dneva državnosti prinese močno sporočilo o tem, kako veliki smo lahko kot narod, če se povežemo v skupni ideji. Zgolj povezani in enotni lahko premagamo težke preizkušnje in dosegamo velike zmage. Naj nam tokratno praznovanje dneva državnosti prinese močno sporočilo o tem, kako veliki smo lahko kot narod, če se povežemo v skupni ideji. Zgolj povezani in enotni lahko premagamo težke preizkušnje in dosegamo velike zmage. Vse najboljše, Slovenija! https://t.co/RfLDHYryWo pic.twitter.com/mDL1gMzxHI — Milan Zver (@MilanZver) June 25, 2021 Naj v čast enotnemu duhu in svetemu času našega naroda, katerega spomin častimo v juniju, pred našimi domovi ponosno plapolajo slovenske zastave in naj bo veselje ob rojstvu naše Slovenije pristno in iskreno. Ob prazniku naše domovine iskrene čestitke in ponosno praznovanje! Dr. Milan Zver

Fri, 25. Jun 2021 at 08:15

0 ogledov

Poslanica predsednika vlade Janeza Janše ob 30 letnici slovenske države: "Lepa naša domovina!"
V nadaljevanju objavljamo današnjo poslanico predsednika vlade Janeza Janše Slovenkam in Slovencem ob dnevu državnosti: "Jaz, bratje, pa vem za domovino in mi vsi jo slutimo. Kar so nam siloma vzeli, za kar so nas ogoljufali in opeharili, bomo dobili povrnjeno in poplačano s stoterimi obrestmi! Naša domovina je boj in prihodnost; ta domovina je vredna najžlahtnejše krvi in najboljšega življenja." V besedah Ivana Cankarja v črtici Lepa naša domovina se skriva hrepenenje naroda po lastni državi. Hrepenenje rodov Slovenk in Slovencev, da bi o svoji usodi in prihodnosti odločali sami. Da bi bili gospodarji na lastni zemlji ter da bi živeli v svobodni in samostojni državi. Pred tridesetimi leti smo si izborili svobodo, da lahko odločamo sami o sebi. Na Slovenskem smo postali sami svoji gospodarji. Sanje so postale resničnost. Svobodno in samostojno Slovenijo, ta dragoceni sad truda generacij Slovenk in Slovencev, smo končno dočakali. Pripadli sta nam čast in privilegij, da smo bili del tega svetega časa slovenskega naroda. Bitko za svobodo in samostojno Slovenijo smo dobili tako, da smo si najprej izborili demokracijo. Demokracijo pa smo si izborili preko boja za spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Trideset let nazaj smo, ponosno in z navdušenjem, dosegli vse te cilje. V tistih časih se je pokazalo, da je iz globin našega naroda privrela neslutena moč, ki nas je združevala. Moč, ki je pritekala iz globokih korenin. Od tedaj smo se kot suverena država vključili v evropske in evroatlantske povezave in zavezništva in v svetovno mednarodno skupnost. Skupaj z drugimi delamo za naš blagor in za mir med narodi. Da lahko svobodno žive vsi narodi. Na vse to smo lahko ponosni in tega se veselimo. Vse našteto pa se ni zgodilo čez noč, brez žrtev in truda. Prehojena pot nam je znova potrdila, da nič v življenju, tako človeka kot naroda, ni naključno in samo po sebi umevno. Spet se je potrdilo, da ima vse v življenju svoj namen in smisel. Vsaka življenjska okoliščina do sedaj je priprava na naslednjo preizkušnjo. Za nami je težko leto. Z obilo potrpežljivosti, odrekanj in volje smo se prebijali skozenj. Po enem letu je razumljivo, da zmanjkuje volje in ni treba veliko, da val nezadovoljstva in črnogledosti pljuskne čez rob. Ustvarjanje napetosti, širjenje sovraštva in nestrpnosti, pozivi k izključevanju in celo smrti, kar spodbujajo in celo namerno netijo nekatere politične stranke in posamezniki, je v teh težkih časih sila neodgovorno in nevarno. Trideset let je hkrati malo in veliko. Ko smo stopali na pot samostojnosti, smo vedeli, da ne bo lahko. A nas je vse gnala naprej srčna želja, ki nam je dajala pogum in vero, da je vse, kar delamo, prav in dobro. Želeli smo živeti v svobodni in demokratični državi, kjer bodo vrednote svobode, pravičnosti, solidarnosti in poštenja hodile z roko v roki z gospodarsko uspešnostjo in blagostanjem. V državi, ki bo mati domovina za vse. Če se danes ozremo nazaj, vidimo, da smo dosegli zelo veliko, da pa smo marsikatero priložnost tudi zamudili. Da smo na nekatere od vrednot, na katerih je nastala samostojna Slovenija, pozabili. Da smo nekje na poti začeli celo izgubljati stik s tistim v nas samih in v narodu, kar nas ohranja od nekdaj in nam je pred 30. leti dalo moč zato, da smo dosegli nemogoče. A nič ni zamujeno. Še vedno smo isti narod, ki je lahko spet močan, odločen in pogumen, ko je treba. Zato se ob okrogli obletnici spet spomnimo, kako pomembno je pogumno vztrajati in se ne prepustiti črnogledosti in malodušju. Iz izkušnje vemo, da je pošteno in skupno delo vedno nagrajeno z neverjetnimi, lahko tudi neslutenimi dosežki. Ta slovesen čas, ko se spominjamo junijskih dni pred 30. leti, naj bo zato čas, ko se spomnimo predvsem veličine in hrabrosti dejanj, ki so nas vodila v samostojno državo. Moja hvaležnost gre najprej in predvsem narodu v najširšem smislu, ki je v tistih zahtevnih časih pokazal svojo zrelost in pogum. Hvala vsem, ki ste v tistih negotovih časih z orožjem branili referendumsko odločitev za samostojno Slovenijo. V mojem srcu in srcu domovine bo vselej posebno mesto za tiste, ko so zanjo dali največ – svoja življenja. Hvala vsem Slovenkam in Slovencem doma in v tujini, vsem državljankam in državljanom. Hvala tudi vsem prijateljem Slovenije širom po svetu, ki so nas na tej poti podpirali in bodrili. Izzivi današnjega časa so zahtevni. A če bomo našo prihodnost gradili na spoštovanju drug drugega, sprejemanju naše različnosti in pomembnosti dialoga med različno mislečimi ter predvsem spoštovanju vrednot, na katerih je nastala samostojna Slovenija, se nimamo česa bati. Slovenija 1. julija prevzema predsedovanje Svetu Evropske unije. Že drugič v času od našega članstva v družini evropskih narodov bomo vodili skupnost 27 evropskih držav. To zahtevno nalogo sprejemamo z vso resnostjo in dobro pripravljeni. Razumemo pa jo tudi kot izraz zaupanja in eno lepših daril vsem nam ob 30. rojstnem dnevu. Draga Slovenija, ljuba naša domovina, vse najboljše ob tvojem in našem prazniku. Praznujmo ponosno in pokončno. Naj domovini v čast zaplapolajo slovenske zastave, doma in povsod po svetu, kjer bijejo slovenska srca. Ostanite zdravi in Bog živi Slovenijo.                                                                         Janez Janša                                                      Predsednik Vlade Republike Slovenije

Fri, 25. Jun 2021 at 02:57

0 ogledov

Bilo je pred 30 leti, 25. junija 1991 je Slovenija postala samostojna in neodvisna država!
Sanje, prizadevanja, gibanja, tabori, deklaracije in manifestacije številnih posameznikov, skupin, generacij ter rodov tisočletnega slovenskega naroda so se združile v en sam dan in postavile mejnik zgodovine, ki je zaobjel razsežnosti edinstvenega in neponovljivega dogodka. Slovenija je 25. junija 1991 postala samostojna in neodvisna država! Prelomni dogodki, ki so s tvorci slovenske politične pomladi pred tremi leti začeli tlakovati pot v samostojnost, so ta dan dobili konkretno ime v državi Sloveniji! Lojze Peterle: »Prebivali bomo naprej na tem izrednem kosu Evrope, zvesti svoji resnici, vrednotam in izkušnjam.«   Zvečer 25. junija 1991 je slovenski parlament z veliko večino sprejel in razglasil temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in ustavni zakon za uresničitev te listine. Sprejeli so tudi Deklaracijo ob neodvisnosti. S tem v Sloveniji ni več veljala zvezna ustava in je Republika Slovenija prevzela vse pravice ter dolžnosti nekdanje federacije z zagotovilom, da bo dosledno spoštovala mednarodne pogodbe in da ne bo spreminjala zunanjih in notranjih meja. Dan pred tem so z amandmajem določili tudi novo slovensko zastavo in grb. Na skupni seji vseh treh zborov, ki se je začela ob 18. uri, je bilo pričakovati slovesno in praznično razglasitev, toda ni šlo vse gladko in enostavno. K temu so prispevali poslanci opozicije (predvsem Peter Bekeš, Jože Smole in Milan Aksentijević ter poslanci Liberalno demokratske stranke), ki so imeli več pripomb na predloge ustavne komisije in so s proceduralnimi predlogi in dopolnili zavlačevali težko pričakovan trenutek. In to kljub temu, da so imeli več kot dovolj časa ter priložnosti, da bi svoje pomisleke izrazili na predhodnih sestankih delovnih teles. S pripombami o postopnem prevzemanju oblasti in pripravljenosti o nadaljnjih sporazumih s preostankom Jugoslavije sta stranki SDP (Stranka demokratične prenove) in LDS (Liberalno demokratska stranka) zastopali stališče, da razglasitve samostojne slovenske države ne gre razumeti kot dokončnega dejanja. Kot je oportuniste pozneje označil takratni obrambni minister Janez Janša, so ustvarjali položaj »preklanega jezika«, kar je pomenilo, da bi si v primeru ugodnega izida osamosvojitve prilepili zasluge za strpni nastop in brzdanje avanturističnih ambicij Demosa ter preprečitev oborožene akcije; v primeru, da bi prišlo do oboroženega spopada, pa bi zanj krivili vladajočo koalicijo. Tine Debeljak in Katica Cukjati iz Argentine pa sta o poteku glasovanja zapisala: »Pri vseh volitvah so bivši komunisti in prenovitelji glasovali za, med debato pa so se vedli zelo prostaško in neokusno. Jasno je bilo videti, da so bili pač v to prisiljeni po ljudstvu in da je njih srce v Jugoslaviji.« Na začetku seje, ki je bila nadaljevanje seje iz prejšnjega dne, je najprej govoril predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan, ki je predstavil zgodovinsko odločitev, s katero bo postala ta postala samostojna in neodvisna država. Zagotovil je, da bo država Slovenija dosledno spoštovala človekove pravice in temeljne svoboščine, da bo priznavala vse meje v Evropi kot nedotakljive, kar velja tudi za njene lastne meje, in da bo oborožene sile uporabljala le za svojo obrambo. Predsednik vlade RS Lojze Peterle je predstavil operativne načrte za prihodnost, govoril o bančni in denarni zakonodaji, prehodu v postopno denarno samostojnost in o osamosvojitvenih zakonih. Za uresničitev dejanske oblasti na ozemlju države Slovenije se je povečala pripravljenost določenih oboroženih sil. Ob koncu glasovanja je v parlamentu govoril predsednik parlamenta dr. France Bučar, ki je povedal, da so poslanci izpolnili mandat, ki jim je bil naložen s plebiscitom, in tako potrdil ustanovitev samostojne države Republike Slovenije. Ta dan je označil za enega najpomembnejših dogodkov v slovenski zgodovini. Razglasitev samostojne slovenske države je v avli parlamenta pozdravil tudi predsednik Demosa Jože Pučnik z besedami: »Mi moramo ostati ponosni in pogumni. Osnovne odločitve ne bomo preklicali.« Dan D – dan prej Informacija, da bo datum dejanske osamosvojitve 25. junij in ne dan zatem, je bila največja državna skrivnost in so zanj vedeli le peščica najvišjega slovenskega političnega vrha in ključni operativci, odgovorni za vojaške operativne zadeve. Skrbno načrtovana taktika je namreč predvidevala, da je treba stvari izpeljati tako, da bo mednarodna javnost videla, da je Slovenija v svojih izvajanjih suverena, miroljubna, da uresničuje osamosvojitvene zakone in da, kljub predhodno večkrat jasno in nedvoumno izraženim agresivnim akcijam jugoslovanske armade (JA) ne bo videti, da je slovenska teritorialna obramba prva uporabila silo. Državna skrivnost je bila kljub temu izdana (Ciril Zlobec) in so zanjo izvedeli tudi v Beogradu, a so bili za spreminjanje načrtovanih ukrepov že prepozni. Armada namreč ni bila več sposobna svojih enot aktivirati in organizirati en dan prej. Penina v parlamentu – aktivnosti na terenu Takoj po razglasitvi samostojnosti so se začeli izvajati skrbno načrtovani ukrepi in akcije za prevzem oblasti. V nekaj naslednjih urah so slovenski republiški organi, brez uporabe sile in brez prekinitve delovanja omenjenih služb, hitro in konspirativno v svoje roke prevzeli carinske objekte, mejne prehode in nadzor nad letenjem. To je bil akcijsko, strateško in politično odločilen trenutek, ki je prehitel načrte jugoslovanskih oblasti in armade. Ti so bili do zadnjega prepričani, da bo razglasitev samostojnosti 26. junija, naslednji dan pa bo slovenska država začela prevzem dejanske oblasti. Če bi Slovenija prvi korak prepustila armadi, bi bila v podrejenem položaju in bi ji ostali le dve možnosti: da teritorialna obramba v boju za samostojno Slovenijo uporabi silo ali pa se umakne in odneha. Prav takojšnja akcija je zagotovila, da nobeden od teh korakov ni bil potreben, pri čemer pa je šlo za ure in minute. Isti dan kot Slovenija je samostojno in neodvisno Hrvaško razglasil tudi hrvaški sabor, vendar v svoje roke ni prevzel meja in carinske službe. Obe državi sta priznali druga drugo, njune neodvisnosti pa ni priznala nobena druga država. Nastanek države Slovenije so toplo in navdušeno pozdravili številni Slovenci v zamejstvu in po svetu. V Svobodni Sloveniji (Buenos Aires, 27. junij 1991) so ob tem zapisali: »Ne bo konca sodelovanja pri gradnji slovenske narodne skupnosti, ne bo konca odgovornosti za pričevanje o tem, kar ste preživeli vi in vaši predniki, pa tudi ne za nadaljevanje prisotnosti v svetu. Ohranjajte in predajajte zavest, da ste s svojimi potomci del slovenskega naroda ter da imate pravico in dolžnost uveljavljati se v slovenski narodni skupnosti kot njen enakovreden del. Sloveniji, domovini vseh Slovencev, želimo vse dobro! Odslej je naša skupna naloga, da jo gradimo in branimo ne glede na kraj našega bivanja. Slovenski demokratični vladi, ki je legitimna oblast na Slovenskem, izrekamo svoje priznanje in vdanost kot svobodni in svobodoljubni državljani.« Avtorica: Marta Keršič Vir: gov.si

Thu, 24. Jun 2021 at 21:31

144 ogledov

Radenci: odkrili pomnik Alojzu Gaubetu, civilni žrtvi vojakov agresorske JA razvpitega polkovnika Berislava Popova
Ob 30 letnici bojne za Slovenijo so se v Radencih spomnili na Alojza Gaubeta, domačina, ki so ga 28. junija 1991 med prodiranjem proti Gornji Radgoni pokosili streli vojaka agresorske enote JA razvpitega polkovnika Berislava Popova. Nekaj dni za tem, 3 julija 1991 je Aloz Gaube v soboški bolnici umrl za posledicami strelnih ran. Marija, sestra Alojza Gaubeta polaga venec na pomnik svojemu bratu Na križišču ceste Pohorskega bataljona in  Ceste osamosvojitve Slovenije, ki se zaradi škandalozne odločitve slovenskih ustavnih sodnikov še vedno imenuje po komunističnem diktatorju Josipu Brozu Titu, sta občina Radenci in združenje VSO postavila skromen pomnik. Svečanega odkritja se je udeležil tudi minister za notranje zadeve in predsednik VSO Aleš Hojs. Minister za notranje zadeve @aleshojs je slavnostni govornik v Radencih na odkritju spominske plošče v spomin Alojzu Gaubetu, žrtvi osamosvojitvene vojne. pic.twitter.com/e85wT6eB6a — Ministrstvo za notranje zadeve (@mnz_gov_si) June 24, 2021 V svojem nagovoru se je sprehodil skozi nekaj zgodovinskih datumov, pomembnih za oblikovanje slovenske teritorialne obrambe. Obregnil se je ob sramotno odločitev ustavnih sodnikov, ki so sledili zahtevi peščice titofilov Radencih in razvejavili legalno sprejet sklep o preimenovanju v Ulico osammosvojitve Slovenije. Zbrane je nagovoril minister za notranje zadeve in predsednik VSO Aleš Hojs Vse do sedanje vlade Janeza Janše je bila oblast do udeležencev in žrtev osamosvojitvene vojne ter njihovih svojcev zelo mačehovska. Ko je vlada Janeza Janše pretekli mesec s posebnim zakonom skušala celovito rešiti vprašanje udeležencev, žrtev in njihovih svojcev, so stranke KUL opozicije z obstrukcijo zrušile sejo državnega zbora, čeprav je minister Hojs pričakoval, da bo to vprašanje rešeno že do letošnje 30 letnice osamosvojitve.  Med prodorom kolone JLA 28. junija, pod poveljstvom polkovnika Berislava Popova, od Hrvaške proti Gornji Radgoni, je bil v prodoru in obstreljevanju ranjen takrat 29 letni fant z Janževega Vrha, Alojz Gaube. Med delom pri enem od Radenčanov v novem naselju je po radiju slišal, kaj se dogaja ter se nemudoma napotil proti domu k mami. Umrl je 3. julija, ko je osovražena vojska JLA zapuščala Gornjo Radgono. Na dan, 28. julija pa je bil v Gornji Radgoni smrtno ranjen tudi psiholog in svetovni popotnik Janez Svetina, ki je v svoj objektiv želel ujeti trenutke prodora JLA. Zbrane je nagovoril tudi župan Roman Leljak, spomnil na strahote komunističnega jugoslovanskega režima, ki je za seboj na slovenskih tleh pustil 750 morišč, na prostoru nekdanje radgonske občine ob meji z Avstrijo pa likvidiral nekaj deset ljudi, ki so skušali preko reke Mure prebegniti v Avstrijo. Aleš Hojs, Roman Leljak in Marija Gaube Ne glede na ustavno sodišče je nekaj deset zbranim na slovesnosti župan Leljak zagotovil, da bo občinski svet Radencev že na prihodnji seji vnovič sprožil postopek preimenovanja Titove ceste v Cesto osamosvojitve Slovenije.

Zadnji komentarji

Tina Possnig :

12.05.2021 19:05

Hvala

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Bilo je pred 30 leti, 6. maja 1991 po smrti prvega vojaka armadni vrh JLA zagrozil z državnim udarom in prevzemom oblasti