SI
Pol stoletja mostu prijateljstva, ki preko reke Mure povezuje slovensko in avstrijsko Radgono
ČASOPIS V FOKUSU
Novice

Sobota, 12. oktober 2019 ob 18:47

Odpri galerijo

Bila je nedelja, 12. oktobra 1969. leta, ko sta takratni jugoslovanski komunistični diktator Josip Broz Tito in predsednik republike Avstrije Franz Jonas odprla novozgrajeni betonski most na reki Muri, ki je povezoval Gornjo Radgono in Bad Radkersburg. V titem času je šlo za izjemno pomembno pridobitev, ne toliko zaradi tega, ker je betonski most zamenja pontonskega, ki so ga 1952. leta postavile enote britanske vojske, temveč zato, ker je odprtje mostu, poimenovaega Most prijateljstva, načel železno zaveso, ki je komunistično Jugoslavijo delila od demokratične Evrope. In to v času, ko je sovjetski vojaški škorenj teptal svoboščine prebivalcev Češkoslovaške. Most je imel tudi močan simbolni pomen pri razvijanju gospodarskih, družbenih in kulturnih vezi med obema Radgonama, ki sta v času avstro Ogrske bili praktično eno mesto.

Radgonski most čez reko Muro upravičeno nosi naziv most prijateljstva

Ob polstoletnem jubileju, kar je bil most odprt, so na njem pripravili prisrčno slovesnost, na kateri sta zbrane nagovorila deželni glavar avstrijske Štajerske Hermann Schützenhöfer in slovenski zunanji minister dr. Miro Cerar. 

Schützenhöfer je poudaril, "da je naša naloga mladim generacijam povedati, da mir in svoboda nista nekaj samoumevnega, da se je treba zanju dnevno truditi, da bodo lahko tudi mladi nekoč živeli skupaj, drug z drugim, zato se moramo vsi truditi za ohranitev svobode, miru in blaginje." Ob tem je zbrane spomnil na junijsko osamosvojitveno vojno 1991, ko je bil most prijateljstva "priča" brutalnemu in krvavemu napadu enot agresorske JLA na Gornjo Radgono, pa tudi na to, da sta bili Avstrija in Nemčija praktično prvi, ki sta priznali novonastalo državo Slovenijo. 

Miro Cerar je spomnil na povezovalni pomen Mostu prijateljstva: "Ta most povezuje dve mesti, dve državi, dve kulturi, dva jezika in na simbolni ravni predstavlja tudi prijateljsko povezavo med dvema sosednjima državama – Slovenijo in Avstrijo." Ob tem je poudaril, da sta tako Slovenija kot Avstrija članici EU in schengenskega območja, s čimer je "zabrisana" fizična meja med državama. Zato se moramo "vsi potruditi, da bo tako tudi ostalo, storiti vse, da se bo duh schengena ohranil, da tudi kontrole na meji ne bodo potrebne, ter da bodo lahko ljudje res prosto prehajali čez mejo in se družili," je še dejal Cerar, ki je v posebni izjavi po koncu slovesnosti jasno povedal, da bo Slovenija pri vstopanju Hrvaške v schengensko območje dosledno vztrajala na hrvaškem udejanjanju vseh zahtev Slovenije in EU držav. Sicer pa Miro Cerar pričakuje nadaljnje korake k uresničevanju pravic slovenske manjšine na avstrijskem Štajerskem in izboljšanje dialoga z novo zvezno vlado. Z avstrijsko Štajersko opravi namreč Slovenija največ blagovne menjave med vsemi avstrijskimi zveznimi deželami, leta 2018 se je menjava povečala na 1,3 milijarde evrov.

Gornja Radgona in Bad Radkersburg sta v zanjih letih okrepila sodelovanje, uresničuje se kopica projektov, podprtih z evropskimi sredstvi. Prav zdaj sta vključeni tudi v projekt Sodelovanje mest 2, v katerem je 24 srednjeevropskih mest. Župana obeh Radgon, Stanislav Rojko in Heinrich Schmidlechner, ki sta tudi spregovorila na slovesnosti, želita sodelovanje še okrepiti, na obeh straneh si želijo nove povezave, med katerimi so pohodniški, železniški in cestni ter železniški most. Avstrijske deželne in državne oblasti podpirajo izgranjo železniškega mostu, s čimer bi se tudi ta del Pomurja povezal z đelezniškim omređjem Avstrije, kar bi nadvse ugidno vplivalo na gospodarski razcvet, zlasti na področju turizma. "In ta most si obe Radgoni zaslužita," je bil odločen radgonski župan Stanislav Rojko in ob tem spomnil na prispevek Radgončaov pri osamosvojitvemi vojni 1991.

Ob koncu slovesnosti je 50 učencev ljudske šole Bad Radkersburga in osnovne šole Gornja Radgona v zrak spustilo 50 balonov za 50 let mostu prijateljstva. 

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 19. Jan 2021 at 02:11

0 ogledov

Dr. Vinko Gorenak: "Korlova štala!"
“Korl ima štalo” predvsem v prenesenem pomenu besede. Ampak za sedanje stanje je kriv izključno sam. Toda pojdimo po vrsti. Po tem, ko so ga v začetku leta 2020 člani njegove stranke DESUS poslali na smetišče zgodovine, je sklonjene glave odšel z izjavo, da se umika iz javnega življenja. Toda glej ga zlomka, ti isti člani stranke DESUS, so ga konec leta 2020 ponovno postavili na čelo stranke. Toda na tej točki nastane prvi problem “Korla”. On dobro ve, da so poslanci ključni pri delovanju stranke. Toda to dejstvo je popolnoma zanemaril. V času pred njegovo vrnitvijo na čelo DESUS, je poslancem zagotavljal, da želi le eno, to je konsolidacija in povrnitev ugleda stranki DESUS. Ko pa je bil izvoljen na čelo DESUS, se je 48 ur za tem vehementno oglasil v poslanski skupini DESUS in dejal: “fantje odhajamo iz koalicije”. To mi zagotavljajo poslanci DESUS. Povedano po domače “Korl je poslance DESUS nategnil” – oprostite izrazu a ljudje ta izraz še kako razumejo. Od tu dalje “Korl” igra svojo solo igro, predsedniki strank KUL, ki naj bi ga podpirali, se javno sami sebe ponižujejo, držijo figo v žepu a “Korla” na čelu KUL vsaj javno podpirajo. Eni računajo na predčasne volitve, drugi pa naivno verjamejo, da si bodo podaljšali poslanski mandat. “Korl” je samosvoj. Natančno ve, da je njegova politična moč enaka ničli, saj ni bil izvoljen niti za poslanca, a hkrati hrepeni po svojem političnem višku, biti predsednik vlade, le zakaj pa ne. Ve pa še nekaj, zlasti to, da se mu v kratkem času obeta relativno dobra pokojnina in zato nima kaj izgubiti in gre na vse ali nič, hkrati pa ga “boli džoko” kot je nekoč dejal sam. Pa si nekoliko podrobneje poglejmo njegove “podpornike” s figo v žepu. Marjan Šarec pravi, da se je sprijaznil z dejstvom, da ga stranke KUL pač ne podpirajo in zato svojo LMŠ pošilja v naročje parlamentarnega političnega “luzerja Korla”. Kako se mora ponižati nekdanji predsednik vlade si lahko predstavljate. Ampak se je. Tanja Fajon seveda prav tako igra svojo igro. Po nekaj mesecih njenega vodenja SD, očitno spoznava, da s svojo radikalnostjo le potaplja SD. Tudi zakaj pa bi postala menda zunanja ministrica za okoli 3.400 evrov neto, če pa ima v Bruslju še tri leta zagotovljenih nad 12.000 evrov mesečno. Levica z Luko Mescem je poglavje zase. Na eni strani daje podporo koaliciji KUL, na drugi strani pa vemo, da je v praktično enaki koaliciji, ki jo je vodil Marjan Šarec obrnila hrbet in jo potopila. Zakaj bi bilo sedaj drugače? SAB Alenke Bratušek je prav tako unikum v smislu dinozaverskega ostanka nekdanje Jankovičeve PS, sedaj v obliki male mačke, ki se poslavlja. Boji se volitev a hkrati bi bilo leto in pol do volitev bolje biti na oblasti in pri denarju, kot v opoziciji.  Stranke DESUS, točneje njenih poslancev, namenoma ne bom omenjal v tem prispevku. Za tako odločitev imam razloge. In v takih razmerah je junak “Korl” vložil nezaupnico vladi in se “žrtvoval” za mandatarja. Ni še čisto jasno, kdo jo je napisal, na eni strani on trdi, da jo je spisal sam, na drugi strani pa “forenziki” v njej prepoznajo prstne odtise nekdanjega strokovnega sodelavca SD. Kdo bi vedel? Toda “Korl” ve, da je za uspeh  nezaupnice potrebnih 46 glasov, ima pa jih 42. A nič ne de, “Korl” tvega, na eni strani ve, da ima “štalo” a ga na drugi strani “boli džoko. Vir:vinkogorenak.net

Mon, 18. Jan 2021 at 16:55

89 ogledov

Minister za obrambo Matej Tonin: Kadrovske trende v Slovenski vojski obračamo navzgor
Ministrstvo za obrambo je danes začelo z rednimi tedenskimi novinarskimi konferencami, na katerih bodo različni sogovorniki predstavljali različne teme s področja obrambe in zaščite ter reševanja. Predsednik NSi @MatejTonin na današnji #NK: S konstruktivno nezaupnico se ne ukvarjam več, saj zanjo ni zagotovljenih potrebnih glasov. Zame ostaja ključni izziv zagotovitev vsem dostopnega javnega zdravstva in delujoče gospodarstvo.#verjamem #zavseljudi pic.twitter.com/FkjzaiHI8A — NSi (@NovaSlovenija) January 18, 2021 Prva novinarska konferenca je bila danes osredotočena na eno najpomembnejših tem letošnjega leta, kadrovski popolnitvi in enotni vstopni točki v Slovensko vojsko. Stanje je predstavil minister za obrambo mag. Matej Tonin. Tonin: Uspeli smo obrniti negativni kadrovski trend v Slovenski vojski https://t.co/V8jnG3rDmr — Ministrstvo za obrambo RS (@MO_RS) January 18, 2021 Kot je minister Tonin dejal v začetku smo v lanskem letu, 2020, uspeli zaustaviti negativne kadrovske trende. »Kadrovska popolnitev Slovenske vojske je najpomembnejša strateška usmeritev Ministrstva za obrambo. Investicije v vojsko nam ne pomagajo, če nimamo dovolj ustrezno usposobljenega kadra, zato največ pozornosti namenjamo prav kadrovski popolnitvi,« je še dodal minister Tonin. .@MatejTonin (@MO_RS): V 2020 nam je uspelo zaustaviti negativne kadrovske trende. Beležimo več pogodbenih rezervistov, večje zanimanje za služenje prostovoljnega vojaškega roka in štipendije v @Slovenskavojska. pic.twitter.com/13RItNsubJ — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) January 18, 2021 V lanskem letu smo zabeležili 369 oddanih vlog za zaposlitev v Slovenski vojski, zaposlilo se je 222 kandidatov in kandidatk (v letu 2019 je bilo 217 oddanih vlog in 111 zaposlitev). Zabeležili smo več zanimanja za vstop v pogodbeno rezervo, služenje prostovoljnega vojaškega roka. Mlade za zaposlitev v Slovenski vojski nagovarjamo tudi s štipendijami, za katere se je v letu 2020 povečalo zanimanje. Začeli smo z odpravljanjem birokratskih ovir. Če je še v začetku leta 2020 od oddaje vloge do zaposlitve v Slovenski vojski preteklo povprečno 96 dni, smo ta čas skrajšali na manj kot 30 dni. Naš cilj je postopek zmanjšati na en teden. V letošnjem letu, s 1. julijem, uvajamo enotno vstopno točko v Slovensko vojsko za vse oblike služenja domovini – prostovoljno služenje vojaškega roka, usposabljane za pogodbene rezerviste in zaposlitev v Slovenski vojski. Nov koncept predvideva tri medsebojno povezljive faze. V prvih dveh fazah bo kandidat lahko odslužil prostovoljni vojaški rok, po prvi fazi (5 tednov) bo postal del strateške rezerve, po drugi (+ 6 tednov) pogodbeni rezervist, po koncu tretje faze (+ 2 tedna) pa se bo kandidat lahko zaposlil v Slovenski vojski. Tudi pred enotno vstopno točko pa mora kandidat opraviti zdravniški pregled in varnostno preverjanje. V času opravljanja faz ob vstopu v vojsko kandidatom ponujamo tudi spodbude. V 1. fazi bodo kandidati pridobili koristna praktična znanja, obenem pa bodo lahko opravili teoretični del vozniškega izpita, po opravljeni 2. fazi pa bodo kandidati dobili še vavčer za 30 ur vožnje v lokalni avtošoli. 

Mon, 18. Jan 2021 at 16:24

143 ogledov

Ministrica dr. Helena Jaklitsch o poškodovanju dvojezičnih tabel v Pliberku in Dobrli vasi na avstrijskem Koroškem
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch z žalostjo sprejema vest o mazaških akcijah, s katerimi so bile poškodovane dvojezične krajevne table v Pliberku in Dobrli vasi na avstrijskem Koroškem in takšna dejanja ostro obsoja.Dvojezični krajevni napisi so manjšinska pravica, ki je slovenski manjšini koroških Slovencev zagotovljena že v Avstrijski državni pogodbi in ima torej status mednarodno zavezujoče in ustavne obveznosti Republike Avstrije. Vprašanje manjkajočih dvojezičnih napisov je bilo desetletja pereče vprašanje na Koroškem, pri katerem pripadniki večinskega naroda in oblasti pogosto niso spoštovali manjšinskih pravic. Pred desetimi leti je bilo postavljenih 163 dvojezičnih napisov, kar je sicer le del napisov, predvidenih v Avstrijski državni pogodbi in odločbah avstrijskega Ustavnega sodišča, a je vendarle bilo mogoče zaznati pozitivne premike v vzdušju ter mirnejše sobivanje nemško govoreče večine in slovensko govoreče manjšine. To je lepo prišlo do izraza tudi lani ob 100. obletnici koroškega plebiscita, ko se je tudi zvezni predsednik Republike Avstrije vsem koroškim Slovencem opravičil za krivice in zamude pri uresničitvi njihovih ustavnih pravic.  Urad Vlade Republike Slovenije se bo še naprej odločno zavzemal za izpolnjenje pravic koroških Slovencev in mirno sobivanje med večino in manjšino. Upamo, da bo letošnja 10-obletnica memoranduma o dvojezičnih napisih priložnost, da še dodatni kraji na avstrijskem Koroškem dobijo dvojezični krajevni napis ter tako postane tudi javno vidno, da so koroški Slovenci v teh krajih enakopraven del avstrijske družbe. Od storilcev nečastnega dejanja pričakujemo priznanje in javno opravičilo, od avstrijskih oblasti pa obsodbo dejanja ter odkritje in uradni pregon storilcev.

Mon, 18. Jan 2021 at 12:23

119 ogledov

Nedeljska bera covid testiranj: pri 1.769 testiranih 293 pozitivnih, umrlo 26 covid bolnikov
V nedeljo je bilo opravljenih veliko manj testov na covid-19, kakor med delovnim tednom in sicer so ob 1.404 opravljenih PCR-testih okužbo z novim koronavirusom potrdili pri 270 ljudeh. To pomeni, da je bilo pozitivnih 19,2 odstotka testiranih. S hitrimi antigenskimi testi (HAT) je bilo testiranih 365 ljudi, pozitivnih je bilo 23 oziroma 6,3 odstotka. Skupaj je tako na novo okuženih 293 ljudi, kažejo podatki Covid-19 Sledilnika.  Trend obolelosti s koronavirusom v  na dan 17. 1. 2021 (00:00-24:00): - Št. testiranj: 1769- Št. pozitivnih: 293 (16,6 %)- Št. hospitaliziranih: 1237- Št. oseb na intenzivni negi: 184- Dnevno št. odpuščenih iz bolnišnice: 31- Št. umrlih: 26@NIJZ_pr@MinZdravje pic.twitter.com/Zl7qYG7LSb — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) January 18, 2021 V zadnjem tednu opažamo upad novih okužb. Za primerjavo. V soboto je bilo odkritih 569 okužb ob 3.067 opravljenih testih, šlo je za 18,6-odstotni delež. V nedeljo je bilo največ okužb potrjenih v Kranju, Mariboru in Ljubljani. 7-dnevno povprečje znaša 1366. Še vedno smo nad kriterijem, ki omogoča sproščanje. pic.twitter.com/mo8iCZQjP1 — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) January 18, 2021 Sedemdnevno povprečje potrjenih okužb v Sloveniji je padlo za 1,4 odstotne točke in zdaj znaša 1.379,6, kažejo podatki Covid-19 Sledilnika. Podatki NIJZ medtem kažejo, da je sedemdnevno povprečje 1.366, je na dopoldanski novinarski konferenci povedala v. d. govorca za covid-19 Maja Bratuša. mag. Marija Magajne (@MinZdravje): Umirjanje situacije pripisujemo tudi vsem posameznikom, ki se so med prazniki udeležili množičnega testiranja in se tako osamili, če so bili pozitivni. Hvala vam za odgovorno ravnanje, to je dokaz, da na razvoj epidemije vpliva vsak izmed nas. — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) January 18, 2021 Tudi projekcije Inštituta Jožefa Štefana govorijo o upadu epidemije covid-19. Kot so ugotovili, je reprodukcijsko število R zdaj v Sloveniji okoli 0,95. To pomeni, da en okužen posameznik naprej okuži manj kot eno osebo (če je R višji od 1, se epidemija širi, če je manjši, pada). Po njihovi napovedi naj bi Slovenija predvidoma do konca naslednjega tedna prešla iz črne v rdečo fazo. Ob vstopu v rdečo fazo se lahko odprejo vrtci in šola za prvo triado v tistih regijah, ki izpolnjujejo pogoje. O sprostitvah ukrepov bo verjetno še ta teden odločala vlada, v "igri" je šest slovenskih regij, ki so na meji med črno in rdečo fazo. mag. Marija Magajne (@MinZdravje): Hitri testi so zelo pomemben ukrep v epidemiji, saj tako iz populacije kar najhitreje in najbolj enostavno najdemo okužene posameznik, ki sicer ne kažejo nobenih znakov okužb. pic.twitter.com/gjCnK4vzbB — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) January 18, 2021 Skupno število vseh doslej potrjenih okužb s koronavirusom v Sloveniji zdaj znaša 150.915. Iz bolnišnic odpustili 31 bolnikov. Včeraj je umrlo 26 oseb, okuženih s koronavirusom. Skupno število vseh smrtnih žrtev je 3.206.  mag. Marija Magajne (@MinZdravje): S temi opravljenimi analizami, smo tako odgovorili na dileme, ali so hitri testi ustrezni. Testi so ustrezni. pic.twitter.com/FL82ufEN2a — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) January 18, 2021 V slovenskih bolnišnicah se je včeraj zdravilo 1.237 pacientov, okuženih s koronavirusom. Od tega je bilo 184 pacientov na intenzivni negi. Državni sekretar @JelkoKacin: Dovolite mi, da se danes, po izteku mojega mandata zahvalim vsem, ki so mi pomagali pri dosedanjem delu v času epidemije. pic.twitter.com/ZoNVCSRUot — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) January 18, 2021

Mon, 18. Jan 2021 at 09:17

139 ogledov

VIDEO: Dr. Alenka Forte, državna sekretarka MZZ obiskala SB Murska Sobota, s covid bolniki najbolj obremenjeno bolnišnico
Splošno bolnišnico Murska Sobota je včeraj popoldne obiskala državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje Alenka Forte ter se seznanila z aktualnim stanjem in zdravstvenimi potrebami v bolnišnici ter s cepljenjem zaposlenih proti covidu-19. Državna sekretarka @AlenkaForte na delovnem obisku v Splošni bolnišnici Murska Sobota. pic.twitter.com/EJBLNFAYXH — Ministrstvo za zdravje (@MinZdravje) January 17, 2021   Obisk Splošne bolnišnice Murska Sobota, ki je izredno obremenjena s covidnimi bolniki in je v zadnjih 14 dneh prav gotovo na prvem mestu po obremenitvi, je pomemben tudi zato, »da javnost tudi strokovno spomnimo, da je bilo ob nastopu epidemije covida, sploh v drugem valu, na državni ravni dogovorjeno, da so v času epidemije vse slovenske bolnišnice ena bolnišnica«, je ob koncu obiska povedala državna sekretarka. Ko smo opažali ta nesorazmerja po obremenitvi zaradi specifičnosti posamezne regije, nas je to spodbudilo, da spomnimo na to možnost, da bolnišnice delujejo kot ena, da torej paciente, za katere je mogoče potrebno najbolj intenzivno zdravljenje, premeščajo v tiste regije in bolnišnice, ki še imajo prostor, je poudarila  Fortejeva. Opozorila je tudi, da nobena bolnišnica nima dovolj strokovnih skupin in da epidemijo zdravstveni delavci premagujejo samo zaradi velike požrtvovalnosti, s katero se je seznanila tudi v tukajšnji bolnišnici. "Seznanili so se tudi z vizijo razvoja in strategijo, zato mislim, da bodo, glede na to, da je državna politika orientirana na decentralizacijo, tudi v regijski bolnišnici in lahko rečem vzhodni slovenski regiji dodatne možnosti za razvoj dejavnosti," je povedala Fortejeva in dodala, da daje vse priznanje vodstvu in zaposlenim, da delujejo tako, kot delujejo. Direktor bolnišnice Bojan Korošec pa je povedal, da so državni sekretarki razgrnili svoja videnja in opozorili na težave, še posebej, ker smo regija, ki je najbolj obremenjena s covidnimi bolniki. »Nakazali smo, kako je mogoče razrešiti nekatere stvari uspešno za bolnike in za nas same, namreč, pritisk, ki ga zdravstveni delavec danes čuti, je res velik,« je poudaril direktor bolnišnice. Po njegovih besedah so razmere v bolnišnici danes sicer nekoliko boljše kot pred dvema dnevoma, saj v  njej ni več 150, ampak 123 bolnikov s covidom, kar kaže na trend upadanja. Zaposleni kažejo veliko utrujenost, obenem pa pripravljenost, da bodo zmogli to delo, upamo, da bomo verjetno čez 14 do mesec dni govorili o boljših številkah in stanju, je dejal Korošec.    Tudi on je omenil, da je ministrstvo pred tremi dnevi pisno potrdilo dogovor, da lahko bolnišnice glede na tako veliko število pacientov s covidom te pošljemo v druge bolnišnice, spomnil pa tudi, da nekateri bolniki ne želijo drugam, ampak se želijo zdraviti v matični ustanovi. VIDEO:    Fortejeva je med drugim še povedala, da nas zadnji nekoliko boljši rezultati testiranj ne smejo zavesti in da moramo dosledno še naprej upoštevati vse ukrepe, zaposlene v bolnišnici pa je pohvalila, kjer naj bi se po napovedi cepilo do 80 odstotkov. To je izredno spodbuden podatek, po katerem bi se morali zgledovati po vseh javnih zavodih v Sloveniji, je še dodala.

Mon, 18. Jan 2021 at 01:49

338 ogledov

VIDEO: Janez Janša - Slovenija je odporna tako na koronavirus kot na sovraštvo, ki ga nekateri sejejo
Predsednik vlade Janez Janša je bil gost na Nova24TV. V pogovoru je spregovoril o cepljenju, epidemiji in okrevanju po epidemiji, o upoštevanju omejitvenih ukrepov v Sloveniji. Spregovoril je tudi o trenutni politični situaciji, o krizi opozicije, o tem, kako nestabilno politično okolje vpliva na boj z epidemijo. Predsednik vlade se je v pogovoru odzval tudi na grožnje, ki jih prejemajo poslanci koalicijskih strank in stranke Desus. .@JJansaSDS: Mi ne poslušamo stroke, ki jo je prejšnja vlada dala v ospredje, kot je gospa Nina Pirnat, ki je rekla, da je treba pri #koronavirus kihati v rokav. Če bi poslušali njo, bi nam zdravstveni sistem razpadel že marca. pic.twitter.com/Fdrjp0XQpn — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) January 17, 2021 Predsednik vlade je v pogovoru najprej spregovoril o tem, da je Evropska komisija zagotovila dovolj cepiva za vse. "Res pa je, da v tem trenutku ni države na svetu ki bi imela dovolj cepiv jutri, ker so bila odobrena pred kratkim in ker so proizvodne kapacitete proizvajalcev omejene." Ob tem je poudaril, da je cepivo, ki prihaja varno. Cepivo je odobrila tako Evropska agencija za zdravila kot tudi nacionalni regulatorji držav članic. V nadaljevanju je spregovoril o cepljenju. "Kako hitro bomo sposobni uporabiti cepivo, je odvisno od tega, kako hitro se bomo organizirali in, koliko zaupamo znanosti in ne nasedamo teorijam zarote ter šarlatanom, ki razglašajo, da virusa ni." Zato, da bomo kos logističnemu zalogaju pri cepljenju, je vlada imenovala posebnega koordinatorja za logistiko cepljenja. Na to mesto je imenovala dosedanjega uradnega govorca za covid-19 Jelka Kacina. Glede na dinamiko cepljenja in načrt dobav bomo brez ukrepov, ki nam sedaj omejujejo svobodo gibanja in normalno življenje, po njegovem mnenju lahko zaživeli v začetku junija. "Računamo pa, da bomo z dodatnimi dobavami ta čas skrajšali najmanj za en mesec in, da nekateri ukrepi, ki sedaj veljajo, ne bodo več potrebni." Dejal je tudi, da se vlada bori za dodatne dobave cepiva. "Ko bo cepivo na voljo, bo uporabljeno na podlagi prioritet, brez klientelizma in brez stranskih vrst. .@JJansaSDS: Junij je tisti mesec, ki ga na podlagi dobav #cepivo nekateri napovedujejo, ko bomo lahko živeli brez ukrepov, ki nam sedaj omejujejo svobodo gibanja in normalno življenje. pic.twitter.com/dWGQbTNV1b — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) January 17, 2021 Predsednik vlade Janez Janša je v nadaljevanju pogovora izpostavil: "Če bomo pri strategiji cepljenja dosledni, in bomo najprej zavarovali tiste, ki so najbolj ogroženi, potem bo tudi splošna nevarnost virusa manjša, bo pa še obstajala." Ob tem je dejal, da je virus treba izkoreniniti, če ne, se bo spet pojavil. "Pomembno je, da tega ne storimo le mi, ampak tudi sosednje države, celotna EU, cel kontinent, cel svet, ker sicer se bo virus ponovno pojavil." Glede situacije v zdravstvu je dejal, da moramo v Sloveniji nadoknaditi velike zamude ter, da naš zdravstveni sistem potrebuje močne okrepitve. "V zdravstvo se je v zadnjih 15 letih izjemno malo vlagalo. Ni se vlagalo v zdravstvene kapacitete, ne za izboljšanje plačnega sistema v zdravstvu, ne za izgradnjo domov za ostarele." Ob tem je dejal, da se bo to spremenilo. "S pomočjo evropskih sredstev bomo zagnali nekatere investicije, ki že dolgo časa čakajo in imajo že brado. Potrebujemo pa zato neko stabilnost in nek mir in ne vsak teden najavo neke nove interpelacije." Izpostavil je tudi, da imamo v Sloveniji osmo najstarejše prebivalstvo na svetu, ki je s koronavirus najbolj ogroženo, zato moramo cepiti pol milijona ljudi. V nadaljevanju je spregovoril o opoziciji in dejal, da igra v epidemiji umazano igro po formuli: "Čim slabše za državo, toliko boljše za KUL". Ob tem je poudaril, da so epidemijo uporabili kot politično orožje. "A v naši zgodovini se nikoli ni izšlo dobro, kadar se je politične cilje zasledovalo ne glede na žrtve. Politični nasledniki tistih, ki so to že počeli, danes uporabljajo enako formulo." Glede očitkov, da vlada pri sprejemanju omejitvenih ukrepov ne posluša stroke, je predsednik vlade dejal: "Mi ne poslušamo stroke, ki jo je prejšnja vlada dala v ospredje, kot je gospa Nina Pirnat, ki je rekla, da je to malo hujša gripa in, da je treba kihati v rokav. Če bi poslušali to stroko, bi nam zdravstveni sistem razpadel že spomladi." Ob tem je dejal, da vlada posluša resno slovensko in evropsko stroko, pa tudi širše. Izpostavil je, da je imel pred dnevi videokonferenco z ministrom za zdravje iz Tajvana. "To je država, ki se najbolj uspešno spopada s covidom, ker majo izkušnje izpred skoraj 20 let, ko so imeli SARS." Ob tem je izpostavil, da je tudi Evropska unija glede novega koronavirusa združila potenciale znanja. Predsednik vlade je glede vložitve konstruktivne nezaupnica dejal, da gre pri tem za brutalen patetični izliv ideološkega sovraštva zoper drugače misleče. Izpostavil je, da bi v tekst nezaupnice lahko napisali tudi: "Mi, prvorazredni, mislimo, da je oblast v Sloveniji rezervirana samo za nas, rojeni smo za to, da smo na oblasti in vse, kar je proti temu, ogroža demokracijo." .@JJansaSDS: Epidemijo so uporabili kot politično orožje. A v naši zgodovini se nikoli ni izšlo dobro, kadar se je politične cilje zasledovalo ne glede na žrtve. Politični nasledniki tistih, ki so to že počeli, danes uporabljajo enako formulo. pic.twitter.com/FXj474bASN — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) January 17, 2021 V nadaljevanju pogovora je predsednik vlade spregovoril o dvojnih merilih s katerimi se soočamo v Sloveniji. Izpostavil je, da na družbenih omrežjih v zadnjih dveh tednih prejel nekaj sto groženj s smrtjo s strani oseb z imeni in priimki. "Nekatere grožnje preiskuje policija, tožilstvo pa načrtno blokira kakršnokoli sankcioniranje. Če v Avstriji nekdo grozi kanclerju s smrtjo, dobi dve leti zapora, če pri nas nekdo grozi Borutu Pahorju, dobi 11 let zapora. Meni je grozil policist, ki ga je levica ob sankcijah branila, sodišče pa ga je nato vrnilo na delovno mesto." Ob tem je predsednik vlade dejal, da so nasilje na Kapitolu v Ameriki vsi obsodili. Hujše nasilje v Sloveniji pa obsodi samo demokratična stran, kaviar levica pa to nasilje zavije v svobodo izražanja. "Če grozijo predsedniku vlade z levice, je tisti, ki grozi, obsojen na 11 let zapora, če grozijo predsedniku vlade z desnice, pa je to svoboda izražanja." Ta dvojna merila so eden od ključnih problemov slovenske demokracije. "Če institucije in osrednji mediji podpirajo dvojna merila, s tem neposredno ubijajo demokracijo in v Sloveniji se to dogaja celo v času epidemije." Ob tem je dodal, da so tudi v strankah KUL poslanci, ki ne odobravajo dvojna merila, a so utišani in potisnjeni v ideološko sovraštvo. .@JJansaSDS: Če v Avstriji nekdo grozi kanclerju s smrtjo, dobi 2 leti zapora, če pri nas nekdo grozi Borutu Pahorju, dobi 11 let zapora. Meni je grozil policist, ki ga je levica ob sankcijah branila, sodišče pa ga je nato vrnilo na delovno mesto. pic.twitter.com/EDRgkKg8Uu — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) January 17, 2021 V nadaljevanju pogovora je poudaril, da je v tem mandatu in v tej sestavi državnega zbora alternativa preprosta: "Ali imamo vlado, ki se kljub polenom pod noge bori in je uspešna, ali pa imamo vlado, ki je enkrat sama že razpadla in so vrgli puško v koruzo v času epidemije, vodila pa jo je nadkoalicijska, drastično radikalna stranka Levica." Ob tem je dodal, da tudi, če porušijo to vlado, nove vlade ne bo oziroma bo zelo hitro propadla, zaradi epidemije pa bomo plačali ceno. Ob koncu pogovora je predsednik vlade dejal, da je treba zdržati. "Imamo dovolj cepiva in vemo, da bomo epidemijo premagali." Ob tem je opozoril tudi, da Slovenija ni takšna kot se prikazuje v osrednjih medijih. "Vem, da imamo podporo ljudi. Vsak dan jo čutim, dobim ogromno sporočil podpore." Izpostavil je, da je zdravorazumska večina dovolj močna in Slovenija je odporna tako na koronavirus kot na sovraštvo, ki ga nekateri sejejo. VIDEO: Pogovor predsednika vlade Janeza Janše na Novi24tv:
Teme
gornja radgona 50 let mostu prijateljstva med Radgono in Bad Radkersburgom miro cera deželni glavar avstrijske Štajerske Hermann Schtzenhfer

Zadnji komentarji

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Pol stoletja mostu prijateljstva, ki preko reke Mure povezuje slovensko in avstrijsko Radgono