SI
Redefinicija merskih enot - nova znamka
V Fokusu
Zanimivo

Sobota, 25. maj 2019 ob 05:59

Odpri galerijo

Pošta Slovenije je izdala novo znamko posvečeno redefiniciji merskih enot.

Redefinicija merskih enot


V mednarodnem sistemu enot SI v okviru Metrske konvencije (1875), ki predstavlja osnovo za vsa merjenja na svetu, je sedem osnovnih enot ter dvaindvajset izpeljanih enot. Osnovne enote so kilogram, meter,
sekunda, amper, kelvin, kandela in mol.


V maju 2019 bo stopila v veljavo redefinicija mednarodnega sistema enot SI (Systeme internationale d'Unites). To bo ena najpomembnejših redefinicij
mednarodnega sistema enot SI po njegovem formalnem oblikovanju leta 1960.
Spremenjene bodo definicije štirih osnovnih enot SI, in sicer za maso (kilogram), električni tok (amper), temperaturo (kelvin) in množino snovi (mol). S tem bo odpravljena tudi zadnja definicija, ki je temeljila na
materializirani meri, prakilogramu iz leta 1879.


Z redefinicijo bodo vse merske enote definirane prek naravnih konstant, ki so enake povsod v nam znanem vesolju, s čimer bo omogočen univerzalen dostop do merskih enot kjerkoli na Zemlji in tudi daleč stran od nje.

Ta priložnostna znamka želi opozoriti na pomen mednarodno usklajenih meritev in zabeležiti ta civilizacijski mejnik.

V spomin na uvedbo metrskega sistema je leta 1954 znamko izdala Francija in za njo številne druge države, ob stoletnici Metrske konvencije leta 1974 pa je med drugimi državami priložnostno znamko izdala tudi takratna Jugoslavija.

Dr. Rado Lapuh
predstavnik OIML v CIPM CCU in podpredsednik odbora EMPIR
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo,
Urad RS za meroslovje

Poleg znamke je bil izden tudi ovitek prvega dne in žig.

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 13. Dec 2019 at 08:10

0 ogledov

Dejan Kaloh: Kaj skrivajo v SMC in SD glede financiranja volilne kampanje obeh omenjenih strank?
Koalicija je na četrtkovi komisiji za poslovnik podprla avtoritarna in samovoljna ravnanja predsednika preiskovalne komisije Janija Möderndorferja in s tem dala jasno vedeti, da ne želi preiskati sumov o spornem financiranju volilne kampanje SMC in SD. Poslanci koalicije, ki so danes sodelovali na komisiji za poslovnik, so glasovali proti predlogu SDS o razlagi poslovnika, po kateri bi moral predsednik delovnega telesa in preiskovalne komisije pravočasno in pravilno vložen predlog za širitev dnevnega reda dati na glasovanje. Hkrati s tem so koalicijski poslanci glasovali za razlago poslovnika v smislu, da predsednik delovnega telesa in preiskovalne komisije lahko samovoljno in arbitrarno odloči, da takšnega predloga ne bo dal na glasovanje. Poslanke in poslanci koalicije na včerajšnji seji komisije za poslovnik prav tako niso sprejeli razlage, po kateri bi del poslovnika o parlamentarni preiskavi razlagali tako, da mora predsednik preiskovalne komisije dati na glasovanje predlog za širitev ali dopolnitev odrejene parlamentarne preiskave v teku, po katerem bi širili ali dopolnjevali obseg odrejene parlamentarne preiskave. Tudi ta predlog so podprli štirje poslanci, pet pa jih je bilo proti. V poslanski skupini SDS so zahtevali mnenje komisije za poslovnik v zvezi z Möderndorferjevim arbitrarnim in samovoljnim vodenjem preiskovalne komisije o ugotavljanju domnevnega pranja denarja v NKBM, domnevnega nezakonitega financiranja politične stranke SDS in domnevnega nezakonitega financiranja volilne kampanje SDS za predčasne volitve poslancev v državni zbor 2018. Foto: Matija Sušnik, Državni zborKot je pojasnil poslanec SDS mag. Dejan Kaloh, so predlog vložili, ker predsednik preiskovalne komisije Jani Möderndorfer ni dal na glasovanje predloga za širitev dnevnega reda seje, prav tako pa ni želel obravnavati skladno s poslovnikom vložene zahteve za širitev obsega parlamentarne preiskave.  V poslanski skupini SDS, SNS in NSI so namreč predlagali, da bi preiskovalna komisija raziskovala tudi sume financiranja koalicijskih SD in SMC prek domnevno spornih državnih poslov z oglaševalskimi agencijami. Tudi poslanec SDS Žan Mahnič je na sami seji komisije za poslovnik opozoril, da je nedopustno, da predsednik preiskovalne komisije Möderndorfer ni želel dati na glasovanje poslovniško ustrezen predlog za širitev predmeta preiskave. »V SDS smo skladno s poslovnikom predlagali, naj preiskovalna komisija preišče tudi sume spornega financiranja SMC in SD,« je povedal poslanec Mahnič. S tem se je strinjal tudi poslanec SDS Jože Tanko, ki je opozoril, da gre pri Möderndorferjevem ravnanju, ko ne želi širiti predmeta preiskave za izredno vpadljivo in dvolično ravnanje vladajoče koalicije in zelo nespretno obrambo domnevno nezakonitih financiranj volilnih kampanj SMC in SD. Poslanec SDS Tomaž Lisec pa je dejal, da je po razpravi na seji jasno, da SMC ni v interesu, da bi preiskovalna komisija preiskovala sume spornega financiranja omenjene stranke, ker bi jim padel še tisti odstotek podpore, ki ga imajo. 

Fri, 13. Dec 2019 at 07:35

0 ogledov

Podpisana pogodba o obnovi stavbe na Gregorčičevi 6 za potrebe ZD Celje.
Zdravstveni dom Celje je javni zdravstveni zavod, katerega ustanovitelj je Mestna občina Celje. Sedež zavoda je v Celju, Gregorčičeva 5. Zdravstveni dom Celje ima dolgoletno tradicijo. Njegovi začetki segajo v leto 1928, ko so medicinsko razgledani in v prihodnost usmerjeni strokovnjaki združili strokovno medicinsko in organizacijsko znanje. Cilj je bil jasen - dvigovati zdravstveno raven ljudi in ohranjati zdravje posameznika. To usmeritev skrbno upoštevajo pri svojem delu. Zagotavljajo strokovno kakovostne medicinske storitve, ki so uporabnikom prijazne. ZD Celje zagotavlja osnovno zdravstveno varstvo na primarni ravni vsem prebivalcem občin Celje, Dobrna, Vojnik in Štore, skupaj skoraj 64.000 občanom. Specialistične in druge zdravstvene storitve pa nudi zavarovancem in samoplačnikom širše celjske regije, ki šteje približno 240.000 ljudi. Tudi za to je pomembno  v kakšnih prostorih delujejo in kako blizu je to normalnim standardom  za izvajanje osnovne zdravstvene dejavnosti. Po  kar  nekaj letih od izpraznitve  prostorov s strani Centra za Socialno delo in Delovnega sodišča  in  nekaterih drugih dejavnosti  iz zgradbe na Gregorčičevi  6 v Celju,  se bo le zgodilo, obnova  in kasnejša selitev dela zdravstvenega doma  Celje v obnovljene prostore. Obnova stavbe nasproti Zdravstvenega doma se bo namreč začela so bo začela  na začetku prihodnjega leta. Obnova bo financirana s strani zdravstvenega doma in mestne občine Celje. Zato je danes, v četrtek na nek način pomemben dan za sam ZD Celje in za osnovno zdravstvo kot takšno. V četrtek je bila namreč podpisana pogodba s strani Alenke Obrul,  direktorice Zdravstvenega doma Celje in izvajalcem del, podjetjem Remont, ki ga zastopa direktor Matjaž Pavčnik ,  o obnovi stavbe,  ki jo  je  celjska občina  v celoti odkupila za potrebe zdravstvenega doma.  Tako bodo rešili prostorsko stisko in v prenovljeno stavbo prenesli številne storitve. Po besedah direktorice ZD Celje Alenke Obrul, bodo z obnovo zgradbe pridobili 2500 m2 dodatnega prostora. Objekt namreč ima  4 nadstropja. V pritličju bodo preselili fizioterapijo, v prvem nadstropju bodo naši svoje prostore za delo razvojne  ambulante za nevrofizioterapijo  in Center za krepitev zdravja. Drugo nadstropje je namenjeno pacientom  za duševno zdravje otrok in mladostnikom, podstrešje  pa tehnologijam ogrevanja, hlajenja in prezračevanja. Ker pa objekt po vseh normalnih razmišljanjih deluje  oziroma mora delovati ugašeno z bližnjo in daljno  okolico je potrebno urediti še kaj. Po besedah Bojana Šrota, župana MO Celje bo z prenovo  zajeta  tudi okolica, kot pravi, «  ne samo z ulične strani ampak  tudi z dvoriščne strani v parkovnem smislu  tja vse do žalostno zapuščene stavbe nekdanje srednje ekonomske šole, da bo prijetno za stanovalce v neposredni bližini in seveda tudi za uporabnike storitev zdravstvenega doma. Prenova stavbe bo stala 3,3 milijone evrov sama prenovitvena dela se bodo začela januarja, končana pa bi naj bila v enem letu.  Zaposlenim  v Zdravstvenem domu,  ki jih je danes 468 in zagotavljajo zdravstveno oskrbo prebivalcem iz občin Celje, Dobrna, Vojnik in Štore bo mnogo lažje delovati, funkcionirati n se pretežno osredotočati na samo strokovno delo kar je njihova primarna skrb in cilj,  boljše zdravstveno oskrbo  za populacijo za katero pravzaprav so tam kjer so,  v zdravstveni dejavnosti. Tudi z pacientovega vidika, boljše se bo počutil v kolikor se bo zdravil ali  zadrževal v prostorih ki so pravzaprav prijetni normalni po človeški in po pacientovi plati. V .K.T.

Thu, 12. Dec 2019 at 09:40

124 ogledov

Zavodu za turizem in razvoj Lendava priznanje Pomurske turistične zveze za strokovno delo
Zavod za turizem in razvoj Lendava, ki je prav v začetku letošnjega leta praznoval tretjo obletnico delovanja, je na včerajšnji slovesni podelitvi nagrad in priznanj Pomurske turistične zveze prejel priznanje za profesionalno delo na področju turizma. Vse od leta 2016, ko je javni zavod nastal s preoblikovanjem iz Javnega zavoda Svet mladih – zavod za usposabljanje mladih Lendava, ZTR aktivno izvaja programe in vsebine vezane na turizem in razvoj v občini Lendava. Zaposleni skrbijo za vsebinski in organizacijski razvoj samega zavoda, razdvojene dejavnosti iz naslova skupnih razvojnih nalog, projektne dejavnosti ter strateški in vsebinski razvoja turizma v občini Lendava. RAZPRŠENI HOTEL VINARIUM V množici turističnih projektov, ki jih izvajajo, je potrebno izpostaviti projekt z naslovom Hotel Vinarium. Gre za zgodbo razpršenega hotela oz. mreže, ki povezuje zidanice na vinorodnem območju. Zavod za turizem in razvoj Lendava je povezal lastnike zidanic v mrežo in nase prevzel nalogo administracije, servisa gostov in trženja, medtem ko so lastniki zidanic prevzeli nalogo vzdrževanja svojih objektov in notranje opreme. Več o Zavodu za turizem in razvoj v oddaji Sreda v sredo  na  http://vfokusu.com/post/503189/romeo-varga-lendavski-zavod-za-turizem-in-razvoj-s-smelimi-projekti-v-leto-2020 Trenutno je Hotel Vinarium sestavljen iz 12 članov (ponudnikov nočitev v zidanici). Prav tako pa se sproti pojavljajo novi interesenti, ki bi svoje zidanice ponudili turistom. Vzpostavljena je tudi spletna stran www.hotelvinarium.si. Doprinos vzpostavitve razpršenega Hotela Vinarium pa nima le strogo turistične dimenzije, temveč pomeni pomembno  dimenzijo revitalizacije praznih in le redko uporabljenih ali celo zapuščenih zidanic v vinorodnem območju Lendave, kot tudi gospodarsko, saj so lastniki zidanic z dodatno dejavnostjo in uporabnostjo zidanic našli podjeten način uporabe le-teh. Zavod za turizem in razvoj Lendava je s tem večletno zamisel prenesel v projektni okvir in nato z dobro in profesionalno realizacijo izvedel tudi prenos v prakso, ki se danes lahko pohvali s spodbudnimi številkami nočitev. Od začetka letošnjega maja pa do konca novembra je bilo opravljenih skupno 89 rezervacij ter 589 nočitev; povprečna doba bivanja gostov je bila 3,48 dni. Tudi do konca leta so zakupljene še nadaljnje rezervacije, predvsem v času božično-novoletnih praznikov. Vir: http://www.lendavadanes.si/

Wed, 11. Dec 2019 at 19:45

162 ogledov

Podmladek SDS v Mariboru se želi aktivno vključiti v politična dogajanja v mestu in državi
Politika ni le za starejše ljudi. Vedno več mladih se zanjo tudi zanima, vedno več mladih se z njo tudi aktivno ukvarja. In prav je, da tudi mladi dobijo priložnost pri razvoju Slovenije na lokalni in državni ravni. Eden najbolj aktivnih političnih podmladkov je povezan v Slovenski demokratski mladini  mariborske SDS. Zato je bil eden od sklepov torkovega sestanka mladih članov mariborske SDS, da se želijo aktivneje vključevati v aktivnosti. Aktivnost mladih pri odločanju o najpomembnejših vprašanjih je za Slovensko demokratsko mladino (SDM) Maribor, ključnega pomena. Mladi želijo sooblikovati mariborsko in državno politiko s svojimi pobudami in vprašanji. Tvorno želijo sodelovati z mladimi podjetniki, širiti nove ideja in ustvarjati nova poznanstva in zaveze. V letu, ki prihaja želijo biti mladi člani SDS Maribor, predvsem želijo biti aktivni in sodelovati pri mnogih projektih stranke. Te zaveze so si dali mladi člani mariborske SDS na svoji prvi seji z novim vodstvom mariborske mladine SDS, ki jo vodi Luka Simonič. Mladi si želijo predvsem razvoja in prisotnosti na vseh področjih. Pogovarjali smo se z mladima Maribočanoma Slovenske demokratske stranke! Kaj sta nam povedala Vincencij Virt in Luka Križanec?  Vincencij Virt Vincencij Virt: Zakaj si se odločil, da se pridružiš Slovenski demokratski stranki? Odločil sem se, da se pridružim Slovenski demokratski straniki in ko sem bil član stranke sem se pridružil njenemu podmladku – Slovenski demokratski mladini.So te povabili še v kakšne druge organe stranke?  Sodelujem tudi v krščanskem forumu, želim pa se uveljaviti tudi drugod.Kako so doma sprejeli tvoje udejstvovanje pri SDS?  Bili so ponosni, tudi babica je članica SDS, pa tudi moja sestra je članice Slovenske demokratske mladine.Kje se vidiš pri slovenski demokratski mladini? Rad bi bil sodeloval pri aktivnostih glede boljšega položaja mladih v Mariboru. Predvsem pa si želim, da se v Mariboru izboljšajo športni objekti.Se po tvojem mnenju mladi dovolj zanimajo za politiko?  Po mojem mnenju mladih politika toliko ne zanima, ampak s skupnimi močmi je treba na tem še veliko postoriti. Ker pravijo, da na mladih svet stoji, bi bilo mladino potrebno čim bolj vklučevati v politično življenje.  Luka Križanec Luka Križanec Zakaj si se odločil, da se pridružiš Slovenski demokratski stranki?  Že od malih nog sem spremljal politiko. Vedno bolj sem se tudi zanimal zanjo. Ampak se nisem želel sam vklučevati v to. Potem pa sem od svojega prijatelja izvedel, da se v Mariboru na novo formira SDM pri Slovenski demokratski stranki.Kakšne politične teme te zanimajo?  V bistvu me zanima predvem, da se izboljša življenje ljudi v Sloveniji in predvsem v Mariboru. Pri kakšnih aktivnostih bi želel sodelovati? Predvsem me zanma šport, ter izboljšanje športne infrastrukture. Se po tvojem mnenju mladi dovolj zanimajo za politiko?  Jaz sem prepričan (drugače kot Vincencij) da je zanimanja pri mladini za politiko veliko. Veliko se mladih pogovarja o tem, se ne želijo izpostavljati. Po mojem mnenju bi bilo treba povečati zanimanje za politiko pri mladih predvsem z ustnimi povabili in pogovori.So mladi po tvojem mnenju naklonjeni Slovenski demokratski stranki?  Nekateri so, veliko pa je takih, ki politike stranke SDS ne poznajo. Kako pomembnea je po tvojem zgodovina?  Vsekakor je zgodovina pomemben dejavnik, čeprav so časi sedaj popolnoma drugačni, je treba na zgodovino gledati kakšna je bila v resnici in ne potvarjati njena dejstva. Vir: e-maribor.si

Wed, 11. Dec 2019 at 19:07

202 ogledov

Romeo Varga: Lendavski Zavod za turizem in razvoj s smelimi projekti v leto 2020
Romeo Varga, direktor Zavod za turizem in razvoj Lendava - Turisztikai és Fejlesztési Közintézet je sogovornik v tokratni oddaji Sreda v sredo. Lendava že nekaj časa živi zgodbo o uspehu, kar se turizma tiče. Razgledni stolp Vinarium Lendava na leto privabi kakih 100 tisoč turistov oziromaobiskovalcev, in je tretja destinacija v Sloveniji po obisku, za Bledom in Postojnsko jamo. V Zavodu za turizem snujejo nove produkte, med njimi je prav gotovo zanimiv razpršeni Hotel Vinarium. (http://www.hotelvinarium.si/) Gre za stavbe, vikendice, vinske kleti razpršene po Lendavskih goricah, katerih lastniki so prisluhnili zanimivi pobudi, s katero jim v družinski proračun steče tudi nekaj zaslužka - o tem in še čem v današnji Sredi v sredo z Romeom Vargo. #IfeelsLOVEnia Feel Slovenia Lendava VIDEO:

Wed, 11. Dec 2019 at 18:24

202 ogledov

Pogovor z dr. Lovro Šturmom ob Dnevu človekovih pravic
Ljubljana (11. 12. 2019) - Včeraj je v hotelu InterContinental v Ljubljani potekal pogovorni večer, ki ga je ob dnevu človekovih pravic v sodelovanju s Konrad Adenauer Stiftung organiziral Študijski center za narodno spravo. Gost večera je prof. dr. Lovro Šturm, nekdanji ustavni sodnik in minister za pravosodje Republike Slovenije, ki mu je bila ob nedavni osemdesetletnici posvečena prva letošnja številka revije Dileme. Pogovor z dr. Šturmom je vodil dr. Renato Podbersič, glavni urednik revije Dileme. Uvodoma sta z nagovoroma udeležence pozdravila Holger Haibach iz KAS Zagreb, in v.d. direktorica SCNR dr. Andreja Valič Zver. V nadaljevanju objavljamo nagovor  dr. Andreje Valič Zver Spoštovani gospe in gospodje, dragi gostje! Pozdravljeni na pogovornem večeru, ki ga ob dnevu človekovih pravic organiziramo sodelavci Študijskega centra za narodno spravo skupaj s fundacijo Konrad Adenauer Stiftung. Iskren pozdrav velja vodji zagrebške izpostave KAS gospodu Holgerju Haibachu in sodelavcu Ivanu Matanoviću, obenem pa topla zahvala za nekajletno zgledno sodelovanje. Današnji dogodek posvečamo zaslužnemu profesorju dr. Lovru Šturmu, ki je pred kratkim praznoval življenjski jubilej, SCNR pa mu je posvetil prvo letošnjo številko revije Dileme. V njej so sodelavci in sopotniki dr. Šturma slavljenca počastili s svojimi razmisleki in prispevki, za kar se jim še enkrat iz srca zahvaljujem. V veliko čast mi je, da dr. Šturma lahko danes skupaj s soprogo (in hčerko?) prisrčno pozdravim med nami. Spoštovani, kot vam je znano, je Študijski center za narodno spravo institucija, ki je bila ustanovljena leta 2008, v času, ko je bil minister za pravosodje dr. Šturm in predsednik slovenske vlade Janez Janša. Naj vas spomnim, da je bil to ponosni čas slovenskega predsedovanja Evropski uniji, da je slovensko predsedstvo EU v Evropski komisiji v Bruslju organiziralo prvo evropsko javno tribuno o totalitarizmih ter izdalo reprezentativen zbornik s tega posveta. Temeljna naloga SCNR je ukvarjanje s kršitvami človekovih pravic in temeljnih svoboščin v totalitarizmih, ki so prizadeli Slovenke in Slovence v 20. Stoletju. Za nami je več kot deset let delovanja s številnimi dogodki, močno mednarodno mrežo, znanstveno raziskovalnimi programi in projekti, publikacijami, snemanjem pričevanj, delo z mladimi itd. Nenehno poudarjamo, da prizadevanje za spoštovanje človekovih pravic in dostojanstvo človeka sodi med najbolj plemenita prizadevanja človeštva, saj iz tega izhaja priznanje temeljnih vrednot svobode, enakosti, pravičnosti in miru na svetu. “Ideja o človekovih pravicah izvira iz ideje o neskončni in absolutni vrednosti človeške osebe in pomeni njeno obrambo pred državno oblastjo”, je zapisal dr. Anton Stres. Koncept človekovega dostojanstva in osebne svobode je precej starejši kot je obletnica Konvencije, ki jo praznujemo. Pravzaprav sega še dlje nazaj od razsvetljenstva, ki je postavilo človeka v samo jedro javnega življenja. Prevečkrat pozabljamo, da je človek v okviru krščanstva dosegel največje dostojanstvo, največji prostor svobode, enakosti, solidarnosti. Ni čudno, da je prav odnos krščanstva do človeka postal najbolj »dostojanstven«, zaradi česar je postal tudi univerzalen. Nobena druga vera ali prepričanje ga v tem elementu ni preraslo. Zanikanje in teptanje človekovih pravic pa sta neštetokrat pripeljala do barbarskih dejanj, uničujočih za človeštvo. Človekova svoboda in dostojanstvo sta še posebej okrnjena v nedemokratičnih družbah. Spoštovani, slovenska polpretekla zgodovina je zaznamovana s totalitarizmi, v katerih so bile drastično kršene človekove pravice in svoboščine, še posebej v prvih letih komunistične vladavine. Po koncu druge svetovne vojne in komunističnem prevzemu oblasti je bilo v Sloveniji ogromno političnih in montiranih sodnih procesov proti t.i. »razrednim sovražnikom«: proti domnevni opoziciji, kmetom, trgovcem, obrtnikom, industrialcem, članom in podpornikom ilegalnih skupin, duhovnikom in drugim. Večina je bila obsojena zaradi političnih razlogov. Običajno so bile izrečene zelo visoke kazni, mnoge tudi smrtne. Ti procesi na podlagi revolucionarnega sodstva so bili brez dvoma justični umori. Povojni pravosodni sistem je nastajal že med vojno na temelju sovjetskega revolucionarnega boljševističnega prava. Pravo in pravni sistem sta bila popolnoma v rokah politike. Decembra 1945 je Edvard Kardelj dejal, da morajo sodišča »soditi, kakor hoče Partija. Na sodišču mora biti OZNA,« torej tajna politična policija. Sledila je čistka v sodniških vrstah in na sodiščih so začeli soditi »sodniki laiki« brez pravne izobrazbe. Pravosodni sistem je na temelju monopolne in totalitarne oblasti partije po koncu druge svetovne vojne najhujše in sistematično kršil človekove pravice in svoboščine. Naloga naše generacije je, da poskuša z vsemi sredstvi pravne države popravljati storjene krivice iz preteklosti. Pri tem na žalost še nismo uspešni, saj celo tistih, ki so bili barbarsko pobiti leta 1945, ne zmoremo dostojno pokopati. Tako se travme in krivice po nepotrebnem prenašajo na njihove svojce in mlajše generacije. In na tem mestu bi rada poudarila neprecenljivo vlogo dr. Šturma pri razjasnjevanju in obračunavanju s slovensko in evropsko totalitarno preteklostjo. Naj ob tem navedem temeljno misel iz pravne filozofije Gustava Radbrucha, ki nas uči, da formalno pravilno sprejeto pravno pravilo še ni vselej vsebinsko pravilno. Pravno pravilo, ki zanika pravičnost, enako obravnavanje in temeljne človekove pravice, ni pravo – temveč je nepravo – »Unrecht«. Gustav Radbruch je v tretji minuti njegovih Pet minut filozofije prava iz leta 1945 zapisal, 'Pravo je volja k pravičnosti. Pravičnost pa pomeni: soditi ne glede na osebo, vse meriti z istim merilom. Ko se časti ubijanje političnih nasprotnikov, in se zapoveduje ubijanje ljudi druge rase, vendar se enako dejanje proti lastnim somišljenikom kaznuje z najbolj grozovitimi in ponižujočimi kaznimi, tedaj to ni niti pravičnost niti pravo. Kadar zakoni zavestno zanikajo voljo k pravičnosti, ko na primer ljudem samovoljno zagotavljajo ali odrekajo človekove pravice, tedaj ti zakoni nimajo veljave, in se jim ljudstvo ni dolžno pokoravati, vendar morajo tedaj tudi pravniki zbrati pogum, da jim odrečejo naravo prava.' In danes obeležujemo jubilej pravnika, katerega esenco delovanja bi lahko povzeli z besedo “pogum”. Pogumno se je ob različnih časih na različne načine zoperstavljal udobnemu plavanju v “mainstream” pravosodju in vedno iskal pravične poti spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Kajti – naj si še enkrat izposodim misel dr. Stresa:”…v vseh družbah, ki se ne odlikujejo v spoštovanju človekovih pravic, se boj za njihovo priznavanje začenja z bojem za politično neodvisnost sodstva. Neodvisno sodstvo je eno najpomembnejših sredstev pri varstvu človekovih pravic…”.1 Vsekakor se dr. Šturm v vseh razsežnostih in pri vsem svojem delovanju zaveda tega temeljnega postulata demokratične družbe. Naj ga sedaj prepustim sodelavcu dr. Renatu Podbersiču, glavnemu uredniku Dilem, ki se bo pogovarjal z njim in se dr. Šturmu iskreno zahvalim za vse njegovo delo, podporo SCNR ter kličem Bog vas živi še na mnoga leta!

Zadnji komentarji

APMMB2

Sobota, 23. november 2019 ob 06:03


Kljub ločenemu mnenju, kljub naporom, ki jih Gospod Klemen Jaklič vlaga v to, da bi ohranjal ugled ustavnega sodišča, se sodstvo z ustavnim sodiščem vred pogreza v mafijsko gnojnico. Sodstvo, posebno pa še ustavno sodišče, bi morala biti branik pravice in resnice, žal pa se vse bolj kaže, da tega nista zmožna. Franc Kangler je opozoril na anomalije, na zlorabo, ki jo je doživel na lastni koži. Lahko je njegova izpoved resnična, lahko pa tudi ne. Bistveno je to, da je v javnosti pod prisego podal grozljivo izjavo, ki naravnost zahteva popolno razjasnitev. To pa preprečuje ustavno sodišče. Kdo pa prikriva in prperečuje resnici , da pride na dan? Tisti, ki je sokriv, ali pa ima interes da zatira resnico. Če to počne, je enak storilcu, je njegov partner. To kar je opisal Kangler je kriminal. Velja tako dolgo,dokler njegove izjave nekdo ne postavi na laž. Zaenkrat jih še ni in samo, če se dokaže, da Kangler laže, je mogoče ustavnes odnike razbremeniti sodelavanja pri kriminalnem početju sodnikov, ki so se znašali nad Kanglerjem. Iz te povsem razumne ugotovitve , bi torej moral biti prmarni interes ustavnega sodišča, da se primer Kangler razčisti. popolnima irelevantno je, ali na sodišču, ali na državnozborski komisiji. Popolnma vseen je, kje bo resnica svtopila na plano. Ustani sodniki očitno želijo preprečiti resnici, da pride na plano. Torej tajijo, prikrivajo. Od tu dalje ni daleč do laži. Naj jih posvarim s primerom. Poznamo povojne poboje in zločine. Še danes jih prikrivajo, a zločini prihahajo na dan. Ne da se jih prikriti. Ali si ustavni sodniki želijo, da bodo nekoč, morda prekmalu spoznani za sokrive in za sdelavce pri kriminalu, ki so ga uganjali sodniki, tožilci in policisti, ki so se izživljali nad Kanglerjem. Ali so ustavni sodniki res tako naivni in neuli, da se ne zavedajo posledic?
Danilo Papič

Sobota, 16. november 2019 ob 15:31


Gospa Romana Tomc, pokojninske problematike ne razumete, ali pa se delate, da je ne razumete. Pravite, da je slovenski pokojninski sistem nevzdržen. Če ga vzdržujemo, je očitno vzdržen! Saj nečesa, kar je nevzdržno, ne bi mogli vzdrževati. Demografski sklad bo potuha! Ustvarjal bo napačen vtis, da nekje en velik kup denarja čaka na upokojence; treba ga bo samo še razgrabiti. Le kdo bi ob tem kupu denarja pomislil na kakšno pokojninsko reformo! Če imamo kup denarja, ne rabimo nobene pokojninske reforme, bo rekel Janez Janša. Demografski sklad problema ne bo rešil, ampak ga bo zamaskiral. Demografski sklad je samo prelaganje denarja iz levega v desni žep. Kar ne bi bilo nič narobe, če demografski sklad ne bi povečeval apetitov. "Kadarkoli zmanjka denar, vlada poseže po dodatnem denarju, ki ga vzame drugim. S takšnim načinom pokrivanja lahko v naslednjih treh letih pride do kolapsa pokojninske blagajne", pravite. Dva stavka, ki sta med seboj nelogično povezana: ravno zaradi tega polnjenja pokojninske blagajne iz proračuna NE BO prišlo do kolapsa pokojninske blagajne, sicer pa bi! "Odpraviti je treba razloge, ki pripeljejo do diskriminatornega razmerja med pokojninami žensk in moških", pravite. Nobenih razlogov, ki pripeljejo do diskriminatornega razmerja med pokojninami žensk in moških, ni treba odpravljati, ampak je treba odpraviti diskriminatornost samo! Bojim se, da se boste pri odpravljanju razlogov, ki pripeljejo do diskriminatornega razmerja med pokojninami žensk in moških, tako izčrpali, da vam bo zmanjkalo energije za odpravo diskriminatornosti same. Zato pustite razloge, ki pripeljejo do diskriminatornega razmerja med pokojninami žensk in moških, in odpravite diskriminatornost samo! Gospa Tomc, ali Vi razumete razliko med poviševanjem pokojnin in pokojninsko reformo? Janez Janša, recimo, tega dvojega ne razlikuje. Dovolite, da Vam povem razliko. Poviševanje pokojnin pomeni aktivni generaciji več vzeti in to dati upokojenski generaciji. Pokojninska reforma pa pomeni upokojenski generaciji dati več, ne da bi več vzel aktivni generaciji. Naj to ilustriram z bencinskim motorjem. Prispodoba za poviševanje pokojnin: da bom prevozil več kilometrov, moram natočiti več bencina. Prispodoba za pokojninsko reformo: Izboljšam motor (povečam izkoristek motorja) in z ENAKO količino bencina prevozim VEČ kilometrov.
APMMB2

Nedelja, 3. november 2019 ob 06:08


Menim, da je slovensko sodstvo katastrofa, tako za državo, kot za državljane. To, kar vemo o nepravilnostih je le vrh ledene gore. To niso izjemni eskcesi, to so pravila. Kaj pa so vzroki za takšno porazno stanje? Prav gotovo jih je več. Prvi in zelo pomemben je neustrezno šolstvo. Sodniki so pravniki in izobražujejo se na pravnih fakultetah. Pred vsem ljubljanska je okostenela, zastarela in ne sledi stvarnemu življenju. Podobna je speializacija, ča lahko tako imenujemo pravosodni izpit. Ta je namenjen piflanju že prežvečene materije. Pifl na pifl je črkobralstvo. In to je vzrok za številne polomije in katastrofalne napake, ki jih trpijo tisti, ki jih je povorzilo krivosodje. Sodniki so bolj ali manj anonimni, zato pa se bolj izpostavljajo pravniki v državnem zboru. Najmarkantnejši so Zorčič. Kociprova in Heferletova. Te si bom vzel na muho, ker javno hvalijo in ščitijo slovensko pravosodje. Vsi trije so verzirani pravniki s pravosodnim izpitom in zelo blizu pravosodja. Vprašanje vseh vprašanj na področju pravosodja je danes: ali lahko preiskovalna kommisija državega zbora posega v pravosodje in preiskuje delo sodnikov? Vprašanje je doseglo sam vrh - Ustavno sodišče. Ustavni sodniki bi naj bili vrh sodstva in pravodosnega znanja. Skoraj vsi so doktorji pravanih znanosti, skoraj vsi izhajajo iz profesorskih vrst in med njimi je celo sakademik. Torej vrh! Sedaj pa preprosto vprašanje: Ali lahko zakonodajna veja posega v sodno vejo oblasti? Logika pravi: lahko!!!! Zakaj, če lahko sodna veja posega v zakondajno, lahko tudi zakonodajna posega v sodno. Poslance je mogoče obsoditi. Poslanci so že bili obsojeni. Poslanci so celo že odsedeli zaporne kazni. Ali so sodniki nedotakljivi? Jih ni mogoče obsoditi? Po načelih, ki jih razlagajo črkobralski doktorji znanosti z akademikom vred. so sodniki nedotakljivi in nad njimi je le modro nebo. K temu se pridružuje tudi omenjena trojica jurišnih poslancev. Pa ni tako. Nihče v demokratični družbi ni in ne more biti nedotakljiv. Če krši ustavo in zakone mora za to odgovarjati. Tud sodniki in tudi tožilci. Ker profesorji tega ne vedo in tudi ne akademik, kar je v nebo vpijoča sramota, naj pojasnim: Tudi sodnik, ali tožilec se lahko spozabi in krši zakone. Torej mora biti procesiran in kaznovan. Proces lahko sproži tožilec, prestopke pa odkrije policija. Torej mora biti sodnik na razpolago izvršilni veji oblasti. Je jasno dragi ustavni sodniki? Ker težko dojemate enostavne stvari, naj vam pojasnim z drastičnim primerom, za katerega upam, da se ne bo zgodil, pa vndar zazardi nazornosti: če bi na primer sodnik ubil nekoga, po vašem prepričanju za uboj ne more odgovarjati. Sodniki niso pooblaščeni za preiskavo, niti za vlaganje obtožbe. Kdo naj potem to stori, če izvršna veja oblasti ne more posegati v sodno vejo? Pa se vrnimo v realni svet. Očitno so sodniki, tožilci in policiti zagrešili vrsto nepravilnosti in kršili ustavo in zakone pri obravnavanju Franca Kanglerja. Sami sebi ne bodo sodili in se ovajali. In tega se strumno držijo. Kljub temu, da so nihov prestopki znani in javnosti prezentirani, ne storijo nič, da bi jih sankcionrali. Zato se je državni svet odločil, da naroči parlamentarno preiskavo. To pa zavirajo poslanci, pred vsem trije omenjeni, ki se imajo za vh pravne znanosti v parlamentu. Potem so tožilci, ki so preko vrhovnega tožilce sprožili ustavni spor in sveda tudi sodniki, ki jim je delno že ugodilo ustavn sodišče, ki očitno ne ve, da v demokraciji tudi za sodnike velja, da so odgovorni, če se prekršijo zoper zakone.. Če ustavni sodniki ne znajo čitati ustave, potem je to katastrofa. In dejansko ne znajo ,saj ¸34 člen ustave govori, da je sodnike možno procesirati. Res je, da so pravniki v tem členu spisali takšno dikcijo, ki je težko razumljiva, vednar bi morala biti dovolj jasna vsaj ustavnim sodnikom. Če ne znajo razumeti, kaj so jim napsiali njihovi kolegi, je zelo žalostno. Sicer še ni prepozno. Iz zagate se lahko izmažejo, če s končno odločitvijo le omogočijo parlamentano preiskavo. V kolikor tega ne bodo storili, bodo pokazal, da ne razumejo zakonodaje, da so črkobralci in ljudje se bomo lahko upravičeno vprašali, ali so takšni lahko ustavni sodniki? Če celo akademski naziv ne zadošča, za to, da akademik prečita in tazume preprosti člen ustave.

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Redefinicija merskih enot - nova znamka