Reka Drava nosi staro ime. Pred davnimi časi, ko je tekla neovirano, je to bila hitra, deroča reka z veliko močjo. Prav to, da je bila tako deroča reka (indoevropski koren besede 'dreu' = teči, hiteti), ji je dalo ime Derava (reka), tudi Drauva ali Drava. Ob tem njeno ime priča o tem, da smo Slovenci živeli ob njej že mnogo prej, preden bi naj menda prišli izza Karpatov v 5. stoletju našega štetja. Velja namreč, da prišleki ali osvajalci povzamejo geografska poimenovanja starejšega ljudstva, ki biva ali je bivalo na določenem ozemlju. Stari Rimljani so ji pravili Dravus, po italijansko se ji reče Drava, nemško je Drau (tudi Tra, Trau, Trauum), po hrvaško ja Drava in tudi po madžarsko ji rečejo Dráva. No, sami presodite, kdo ji je dal ime prvi!

IZVIR DRAVE IN GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI TOKA REKE

Drava izvira na severni strani hriba Neunerkogel (it. Cima Nove Dobbiaco, 2642 m) na južnem robu Toblaškega polja, jugozahodno od mesteca San Candido (nem. Innichen), Južna Tirolska, Italija (geografske koordinate so 46°43′20.95″N  in 12°15′9.23″E) na nadmorski višini 1210 metrov.


							(Vir: internet)

Mimo mesteca teče proti vzhodu po široki, ledeniško preoblikovani Pustriški dolini, po nekaj kilometrih vstopi v Avstrijo in nadaljuje pot po Vzhodni Tirolski do mesta Lienz, kjer dobi z leve prvi večji pritok Isel. Od tu naprej teče po dolini med gorovjema Kreuzeck na severu in Ziljskimi Alpami na jugu, pri Sachsenburgu vstopi v širšo dolino, kjer dobi močan levi pritok Möll izpod Großglocknerja, in zavije proti jugovzhodu mimo Špitala.

Pri Beljaku vstopi v širno Celovško kotlino, teče skozi mesto in z desne dobi pritok Ziljo (nem. Gail) iz Ziljske doline. Od tu naprej teče večinoma proti vzhodu blizu severnega vznožja Karavank skozi dvojezični (slovensko-nemški) Rož prek niza pretočnih hidroelektrarn in mimo Borovelj/Ferlach v vzhodni del kotline, gričevnato Podjuno z velikim deležem slovenskega prebivalstva. Od Velikovca/Völkermarkt naprej vijuga po Podjuni, pri mestu Labot/Lavamünd dobi levi pritok Labotnico (nem. Lavant) iz Labotske doline ter malo niže pri vasi Vič vstopi v Slovenijo.


Dravograd in Drava iz zraka (vir: internet)

Pri Dravogradu, kjer se v Dravo steka desni pritok Meža, vstopi reka v slikovito Dravsko dolino med Kozjakom na severu in Pohorjem na jugu in drugo za drugim poganja šest hidroelektrarn. Z obeh strani dobiva številne hudourniške pritoke (mdr. Cerkvenico, Velko, Radoljno, Lobnico s Pohorja ter (Mučko) Bistrico) izpod avstrijske Golice. Od Ruš naprej teče po širši, gosto naseljeni dolini vse do Maribora.


Maribor, stari rotovž na Glavnem trgu (foto Andy)

Pod mestom je v ledenih dobah nasula obsežen prodni vršaj Dravskega polja, v katerega je po koncu zadnje ledene dobe vrezala sedanjo dolino tik ob vznožju Slovenskih goric. Na Ptuju vstopi v prav tako prodno in gosto poseljeno Ptujsko polje, se dotakne gričevnatih Haloz, dobi z desne pritok Dravinjo in malo pred Ormožem še z leve Pesnico.

Pod Ormožem teče Drava še nekaj časa po slovensko-hrvaški meji, nato nadaljuje pot proti vzhodu mimo Varaždina skozi hrvaško Medžimurje. Pri mestu Legrad doseže hrvaško-madžarsko mejo in teče po njej vse do Donjega Miholjca, nato mimo Osijeka do izliva v Donavo. V tem delu je prava ravninska reka in v velikih okljukih vijuga po širni in mokrotni ravnini, prepredeni z opuščenimi rečnimi rokavi ter neprestano prestavlja svoj tok, da državna meja poteka le v manjši meri po sedanji rečni strugi.


Osijek, prizor z Glavnega trga (foto Andy)

Od izvira do izliva je pretekla 749 kilometrov daleč in se spustila za 1.189 metrov. Natančno mesto izliva v Donavo (je njen desni pritok) je pri vasi Aljmaš nizvodno od Osijeka, Hrvaška (geografske koordinate 45°32′37.24″N in 18°55′34.00″E) na nadmorski višini 81 metrov.

MEJNA REKA

Preglejmo še druge podatke o reki! Drava teče skozi Italijo, Avstrijo in Slovenijo ter je v veliki meri mejna reka med Hrvaško in Madžarsko. Njen povprečni pretok v srednjem toku je okrog 284 kubičnim metrov na sekundo (Borl, Formin). Po dolžini je četrti najdaljši pritok Donave, za rekami Tisa, Prut in Sava. Večji levi pritoki reke Drave so Isel, Möll, Lieser, Krka (nem. Gurk) in Labotnica (nem. Lavant) v Avstriji, (Mučka) Bistrica in Pesnica v Sloveniji ter Mura na hrvaško-madžarski meji. Glavni desni pritoki reke Drave so Zilja (nem. Gail) v Avstriji, Meža in Dravinja v Sloveniji ter Bednja in Karašica na Hrvaškem.

Drava je naša najbolj vodnata reka, saj ima obsežno porečje in nekateri njeni pritoki (Isel, Möll, Lieser) dobivajo vodo iz ledenikov v Visokih Turah. V Avstriji in na celotnem toku skozi Slovenijo ima dežno-snežni režim z izrazitim prvim viškom junija (taljenje ledu v najvišjih delih visokogorja in precejšnje količine padavin) in šibkejšim drugim viškom v oktobru (posledica padavin in zmanjšane evapotranspiracije). Najmanj vode ima Drava februarja in januarja, saj v tem času večina padavin pade kot sneg. V obdobju 1971–2000 je imela Drava pri Borlu (skupaj s kanalom za HE Formin) povprečni pretok 284 m3/s. Največji pretok so pri Borlu izmerili pred izgradnjo HE Formin, in sicer 2595 m3/s (5.9.1965).


Drava in dravski kanal HE Formin na Dravsko-ptujskem polju. (foto Andy z balona)

MUHASTA REKA

V zgornjem toku je Drava izrazito hudourniška in ima precejšen strmec, tako da prenaša velike količine proda in drugega plavja, ki se danes v precejšnji meri nabira v zajezitvenih jezerih. Niz hidroelektrarn je temeljito spremenil njene hidrogeografske značilnosti, saj se od Beljaka do Varaždina takorekoč samo preliva iz enega jezera v drugega.

Pred izgradnjo verige hidroelektrarn je Drava zlasti v srednjem in spodnjem toku pogosto poplavljala. Verjetno najhujša poplava je bila zaradi dolgotrajnega in močnega deževja novembra 1851, ko naj bi v Mariboru, po ne povsem zanesljivih podatkih, dosegla pretok 2580 m3/s, kar bi lahko pomenilo celo 1000-letno vodo, saj naj bi za 230 cm presegla najvišji kasnejši vodostaj.

Dravsko dolino med Dravogradom in Mariborom so ponovno prizadele poplave ob koncu septembra in v začetku oktobra 1882:

"Poplavna voda je odnašala mostove, gospodarske objekte, hiše, drevje, les in živino. Celo trdno zgrajeni mostovi na Dravi in železniška proga med Mariborom in Dravogradom niso vzdržali pred silovitostjo voda. Ob Dravi in njenih pritokih je bilo porušenih mnogo hiš, žag in mlinov." Hude poplave so se ob Dravi pojavile še konec leta 1885, ponovne katastrofalne poplave pa 15. septembra 1903 ter 7. in 8. avgusta 1926.

Po izgradnji verige hidroelektrarn se je poplavna nevarnost ob Dravi sicer zmanjšala, vendar kljub temu ljudje ob reki niso povsem varni pred njimi. Ob poplavi 4. in 5. septembra 1965 je Drava zalila skoraj celotno poplavno ravnico od Maribora do Ormoža in v Mariboru dosegla pretok 2280 m3/s. Hudo je bilo spet v začetku oktobra 1998, ko je Drava divjala po Dravski dolini med Dravogradom in Mariborom, razlila se je tudi na več krajih med Mariborom in Zavrčem. Najhuje je bilo v Dupleku, kjer je Drava podrla jez gramoznice in poplavila okoli 350 hiš.

Po zelo deževnem mesecu oktobru je ob Dravi sledila nova katastrofa 5. novembra 2012, ko je Drava v Dravogradu dosegla izjemni pretok 2570 m3/s in povzročila ogromno škodo tako na avstrijskem Koroškem (mdr. je bil poplavljen Labot) kot dolvodno vse od Dravograda do Ormoža. Najhuje je bilo pod Mariborom, zlasti v Malečniku, Dogošah ter Zgornjem in Spodnjem Dupleku in dolvodno od Ptuja. Poplavljeno je bilo okoli 3600 stanovanjskih hiš in 660 gospodarskih objektov, poplavne vode so poškodovale tudi strojnico hidroelektrarne Formin.

V teku so obsežne analize in preiskovalni postopki, da bi ugotovili, v kolikšni meri je poplavni val nastal tudi zaradi neustreznega odziva Verbunda, upravljalca dravskih elektrarn na avstrijskem Koroškem.

HIDROELEKTRARNE NA DRAVI

Zaradi velike vodnatosti in precejšnjega padca je na Dravi niz 21, večinoma pretočnih hidroelektrarn: deset v Avstriji, osem v Sloveniji in tri na Hrvaškem. Najstarejša je Fala, ki so jo začeli graditi že 1913, obratovati pa je začela 1918.


HE Fala, grajena v letih 1913 -1918 je najstarejša elektrarna na Dravi, pa tudi v tem delu Evrope (vir: internet)

Na avstrijskem delu Drave so najprej zgradili hidroelektrarno Schwabegg/Žvabek (1939-1943) v Podjuni, nato pa v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja še 9 hidroelektrarn. Z vsemi, razen s prvo v nizu, upravlja podjetje Verbund in pokrivajo okoli 3 % avstrijskih potreb po električni energiji.

Na slovenskem delu Drave je bila gradnja verige elektrarn med Dravogradom in Mariborom zaključena že v 50. letih prejšnjega stoletja, v 90. letih pa so jih vse po vrsti temeljito prenovili in povečali izkoristek. Vseh šest elektrarn je pretočnih, za razliko od zadnjih dveh pod Mariborom, ki so jih zgradili v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja (Zlatoličje in Formin) in sta derivacijskega (kanalskega) tipa - ne stojita v strugi Drave, temveč vodo dovajajo na elektrarni po dolgih umetnih kanalih in nato po kanalih nazaj v strugo. Z vsemi osmimi elektrarnami upravlja podjetje Dravske elektrarne Maribor d.o.o., ki je del skupine Holding Slovenske elektrarne d.o.o.

Na hrvaškem delu Drave so v Medžimurju v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja zgradili tri derivacijske elektrarne podobnega tipa kot naši dve in delujeta v okviru državnega koncerna HEP (Hrvatska elektroprivreda d.o.o.). V načrtu je gradnja še dveh hidroelektrarn na spodnjem toku (Molve 1 in 2), vendar temu močno nasprotujejo lokalno prebivalstvo in naravovarstveniki, saj naj bi spodnji tok Drave v prihodnje vključili v Naturo 2000.


Maribor in reka Drava z balona. Na gornji strani fotografije je videti HE Mariborski otok, pod njo je Mariborski otok z letnim kopališčem. Sledijo mostovi: Dravograjski most, Studenška brv (za pešce) Stari most, Titov (novi) most, Železniški most in Dvoetažni most. Na spodnji strani slike jevideti še jez v Melju. S spodnje strani se od glavne struge Drave odcepi kanal za HE Zlatoličje. (foto Andy)

Hidroelektrarna Država Instalirana moč MW Začetek obratovanja Upravljalec
Amlach A 60 1989 TIWAG
Paternion A 24 1989 Verbund
Kellerberg A 25 1986 Verbund
Villach / Beljak A 25 1984 Verbund
Rosegg-St.Jakob/Rožek-Šentjakob v .R. A 80 1975 Verbund
Feistritz-Ludmannsdorf/Bistrica v R.-Bilčovs A 88 1969 Verbund
Ferlach-Maria Rain/Borovlje-Žihpolje A 75 1976 Verbund
Annabrücke/Anin most A 90 1982 Verbund
Schwabegg/Žvabek A 28 1944 Verbund
Lavamünd /Labot A 28 1950 Verbund
Dravograd SLO 26 1944/1955 DEM
Vuzenica SLO 56 1957 DEM
Vuhred SLO 72 1958 DEM
Ožbalt SLO 73 1960 DEM
Fala SLO 58 1918 DEM
Mariborski otok SLO 60 1948/1960 DEM
Zlatoličje SLO 126 1969 DEM
Formin SLO 116 1978 DEM
Varaždin HR 94 1975 HEP
Čakovec HR 76 1982 HEP
Dubrava HR 76 1989 HEP

TIWAG = Tiroler Wasserkraft AG, VERBUND = Verbund Hydro Power AG, DEM = Dravske elektrarne Maribor d.o.o., HEP = Hrvatska elektroprivreda d.d.

Iz tabele izhaja, da imajo vse elektrarne skupaj instalirano moč 1407 MW.

GOSPODARJENJE Z REKO IN PLOVNOST

Izgradnja verige hidroelektrarn po drugi svetovni vojni je povsem spremenila zunanjo podobo in gospodarstvo Dravske doline med Dravogradom in Mariborom. Na Dravi sicer ni bilo veliko žag in mlinov, saj je bila prevelika in predivja, pač pa so bili nameščeni v velikem številu ob spodnjem toku dravskih potokov. Nekateri lesni obrati so prerasli v industrijske, npr. tovarna lepenke v Podvelki (ustanovljena 1930) ali tovarna vžigalic ob spodnjem toku Lobnice v Rušah, ki je prenehala obratovati leta 1930.


Splavarji na reki Dravi so danes samo še turistična zanimivost (vir: internet)

Splavarstvo je bilo na Dravi verjetno razvito že v 14. st., najbolj je cvetelo v 19. st., do izgradnje dravske železnice, povsem pa je zamrlo ob začetku druge svetovne vojne. Poleg desk in drugega žaganega lesa so prevažali še strešne letve, okenske in vratne okvire, vinogradniške kole, skodle, apno idr., in sicer do Maribora, Ptuja in Varaždina ter naprej po Dravi in Donavi do Pančeva. Poleg splavov so za prevoz blaga uporabljali tudi doma zgrajene čolne, imenovane šajke, s katerimi so po reki navzdol poleg lesa vozili še kovinske izdelke, apno in druge izdelke.

Drava je bila nekoč tudi zlatonosna reka, zlato je prinašala iz metamorfnih kamnin v Visokih Turah. Ponekod na avstrijskem Koroškem in na Hrvaškem je bilo spiranje zlata precej razširjeno, s to dejavnostjo so se ukvarjali tudi pri nas vse do leta 1940.

V spodnjem toku je Drava plovna za manjše rečne ladje od mesta Barcs na Madžarskem navzdol do izliva v Donavo (199 km), vendar je tovorni promet skromen. Od Barcsa do Osijeka ima reka status hrvaško-madžarske meddržavne plovne poti, od Osijeka navzdol (19 km) je Drava mednarodna plovna pot. Pristanišča so Barcs, Belišće in Osijek. Turistične ladjice vozijo turiste v Beljaku, Velikovcu, Mariboru in po Ptujskem jezeru. Med ljubitelji vodnih športov je priljubljen zgornji tok Drave od Lienza do Paterniona. Od izvira Drave do Legrada na Hrvaškem je ob reki speljana mednarodna Dravska kolesarska pot R1 (nem. Drauradweg), ki poteka večinoma po lokalnih in gozdnih cestah ter poteh.


Osijek, pristanišče na Dravi. V ospredju je brod, ki vozi med središčem mesta in zoološkim vrtom na severnem obrežju reke Drave. (foto Andy)

NARAVNI REZERVATI IN ZAŠČITENA PODROČJA OB REKI

Struga Drave je v naravnem stanju tako rekoč samo v spodnjem toku, od izliva Mure navzdol. V zgornjem toku je večinoma regulirana in omejena z nizkimi protipoplavnimi nasipi, tako da teče le skozi ozek pas obvodnega rastja, obdanega s travniki in pašniki. Tudi v Sloveniji je sedanja Drava z nizom zajezitvenih jezer nekaj povsem drugega kot nekdanja deroča reka, zlasti v brezenski soteski med Breznom in Falo, kjer so nekoč plovbo splavov in šajk ogrožale nevarne skale v strugi. Ena najhujših nesreč se je zgodila v noči z 9. na 10. julij 1923, ko se je utrgala žica brezenskega broda in so v reki utonili štirje ljudje: Miroslav Volčič, dolgoletni župnik na Breznu, Janko Baznik, župnik pri Sv. Trojici v Halozah in dva bogoslovca iz mariborskega semenišča.

Kljub energetski rabi ostaja Drava pomembna tudi z naravovarstvenega vidika, saj so ob njej bogati obvodni habitati, ki jim tekoča voda daje izjemno zmožnost prilagajanja človekovim posegom.


Žabica se "sonči". (foto Andy)

Dravograjsko jezero je sicer umetno jezero za jezom HE Dravograd, vendar so ob njem nastala pomembna mokrišča z bogatim živim svetom. Tu so pomembna drstišča rib, stalno ali občasno živi na jezeru okoli 150 vrst ptic, tu si je našla dom kolonija bobrov, številne so tudi botanične zanimivosti

Za jezom v Markovcih je na Dravi okoli 3,5 km2 veliko Ptujsko jezero, iz katerega odvajajo vodo po umetnem kanalu za HE Formin. Z njim je mesto dobilo obsežno vodno površino, ki je pomembna za različne oblike rekreacije ob in na vodi (veslanje, jadranje, deskanje) ter za ribolov. Na jezeru in ob njem stalno ali občasno živi več kot 200 vrst ptic, ki sta jim namenjena tudi dva majhna otočka v jezeru; pomembno je tudi kot počivališče za ptice med jesensko in spomladansko selitvijo.

Dolvodno od jezu je v kotu med strugo Drave in Dravinjo na desnem bregu Drave krajinski park Šturmovci, ustanovljen 1979 in velik 1,25 km2. Značilno zanj je prepletanje poplavnih gozdov, mrtvih rokavov in travnikov z bogatim živim svetom, kjer mdr. gnezdi okoli 90 vrst ptic, tam je življenjski prostor kačjih pastirjev in metuljev in več kot 500 rastlinskih vrst. Izgradnja hidroelektrarne Formin, ki odvzema večino vode iz dravske struge pod Ptujskim jezerom, je močno spremenila to življenjsko okolje, zlasti za vrste, ki živijo v in ob strugah dinamičnih vodotokov. Odtlej puščajo v dravski strugi samo t. i. ekološko sprejemljiv pretok (biološki minimum; ok. 5–10 m3/s) ter presežke visokih voda, kot npr. ob poplavi 5. novembra 2012.


Čaplja ob reki Dravi. (foto Andy)

Obsežni deli poplavne ravnice na levi (madžarski) strani Drave so zavarovani kot narodni park Donava-Drava (madž. Duna-Dráva Nemzeti Park). V njem varujejo zelo raznolike habitate z bogatim živalskim in rastlinskim svetom, od prodišč v rečni strugi do mokrišč, mrtvih rokavov z mrtvicami, poplavnih gozdov in mokrotnih travnikov.

Naravni park Kopački rit je poplavno področje v Baranji, na severovzhodu Hrvaške, med rekama Donavo na vzhodu in Dravo na jugu. Ustanovljen je bil leta 1976. Naravni park obsega 17.000 ha (177 km²), od česar Poseben zoološki rezervat obsega 8.000 ha (80 km²). Administrativno se nahaja v občini Bilje, Osječko-baranjska županija. Trenutno je najstarejši razglašen naravni park v Hrvaški. Ime je dobil iz madžarske besede "kapocs" = sponka in "rét" = močvirni travnik. Kopački rit je ena od največjih fluvijalno-močvirnih nižin v Evropi. To področje preko leta zelo spreminja svoj izgled, odvisno od intenzitete poplavljanja, pretežno Donave, ter precej manj Drave. Je največje rastišče in mrestišče sladkovodnih rib v Podonavju in najvažnejši ornitološki rezervat na Hrvaškem. V njem vsako leto gnezdi okoli 140 vrst ptic, biotska raznovrstnost 2000 vrst flore in favne pa je bogastvo parka. Deli kopnega in ritskih voda ustvarja zelo kompleksen mozaik, njihova oblika in funkcija pa sta odvisni od količine vode. Kanali so zveza med tokom Donave in Drave, obstaja pa tudi splet kanalov, ki ustvarjajo vodne povezave znotraj rita.

Kopački rit je uvrščen na seznam ornitološko pomembnih področij - IBA (Important Bird Area) in je nominiran za uvrstitev na UNESCO-v seznam naravne dediščine.


Čaplja med poletom v Kopačkem ritu, naravnem parku ob izlivu Drave v Donavo pri Osijeku. (foto Andy)

MESTA OB DRAVI

Največje mesto po številu prebivalcev ob Dravi je Maribor, sledi pa mu Osijek na Hrvaškem. V tabeli so prikazani kraji, ki imajo več kakor 1.000 prebivalcev.

KRAJ DRŽAVA PREBIVALCI LETO popisa OPOMBA
Maribor Slovenija 111.000 2017 Drugo največje mesto v Sloveniji in središče Mestne občine Maribor. Je univerzitetno in metropolitsko mesto ter gospodarsko, finančno, upravno, izobraževalno, kulturno, trgovsko in turistično središče severovzhodne Slovenije.
Osijek Hrvaška 95.000 2016 Zadnje mesto na Dravi pred njenim izlivom v Donavo, četrto največje mesto na Hrvaškem, pristanišče.
Beljak / Villach Avstrija 59.089 2016 Sedmo največje avstrijsko mesto in drugo največje mesto avstrijske zvezne dežele Koroške.
Varaždin Hrvaška 46.946 2011 Središče Varaždinske županije
Ptuj Slovenija 17.973 2013 Ptuj je mesto in središče mestne občine Ptuj. Je eno najstarejših mest v Sloveniji.
Špital ob Dravi /Spittal a.d. Drau Avstrija 15.505 2016 Administrativni center za Dravsko okrožje
Barč / Barcs Madžarska 12.168 2004 Najvišje ležeče rečno pristanišče na Dravi, mesto v Šomodski županiji na Madžarskem
Linz / Lienz Avstrija 12.046 2016 Srednjeveško mesto, administrativni center za Vzhodno Tirolsko okrožje
Belišće Hrvaška 10.825 2011 Pristanišče, spada pod Osješko-baranjsko županijo
Dinji Miholjac Hrvaška 9.491 2011 Spada pod Osješko-baranjsko županijo
Dravograd Slovenija 3.330 2012 Središče občine Dravograd
Innichen (San Candido) Italija 3.175 2010 Izvir Drave, tržno mesto in središče občine.
Ormož Slovenija 2.102 2014 Ormož je mesto in središče občine Ormož. Dokazi o prvi naselbini segajo že v čas pred našim štetjem.
Sillian Avstrija 2.073 2014 Središče občine in vstopno mesto za dolino Hochpustertal
Oberdrauburg Avstrija 1.210 2016 Tržno mesto


Panorama Lenta, dela starega Maribora ob Dravi, s hišo ob kateri raste najstarejša trta na svetu (sredina fotografije). Slika obsega del od Sodnega stolpa do Starega mostu čez Dravo. (foto Andy)

SVETOVNI DAN VODE – 22. MAREC

Prispevek o Dravi je nastal ob 22. marcu, ki je svetovni dan vode. Tema letošnjega svetovnega dneva voda je »Voda za naravo« (Nature for water).  V Sloveniji smo sicer zelo bogati z vodnimi viri in po količini vode smo ena najbogatejših evropskih držav. Seveda pa ta količina prostorsko ni enakomerno porazdeljena. Letno se po podatkih SURS-a po ozemlju Slovenije, v rekah in potokih, pretoči okoli 34 milijard kubičnih metrov vode, to je na prebivalca skoraj štirikrat več od evropskega povprečja. Vodno bogastvo Slovenije so tudi izviri, naravna in umetna jezera ter del Jadranskega morja.

Poglejmo še nekaj statističnih podatkov za Maribor (vir podatkov: SURS, 1.1.2015):

  • Največji porabnik vode v sistemu Mariborskega vodovoda je UKC Maribor.
  • Povprečna velikost gospodinjstva v Sloveniji je 2,5 člana, v Mariboru je povprečna velikost gospodinjstva 2,1.
  • V Sloveniji porabi povprečno gospodinjstvo 7,9 m3 vode na mesec, v MOM pa 7,1 m3 vode.
  • Povprečna 4-članska družina v MOM porabi v povprečju 13,6 m3 vode na mesec.
  • Letna poraba vode na osebo v Sloveniji je 38 m3, v Mariboru 40,6 m3, mesečna 3,2 m3 v Sloveniji in 3,4 m3 v Mariboru. 

Pripravil Andy