Tudi v Mariboru je bilo včeraj na sporedu prvo povolilno dejanje. Na konstitutivni seji v dvorani generala Rudolfa Maistra se je zbralo 45 svetnikov, ki so jim volilci namenili dovolj glasov za zastopanje njihovih interesov v mestnem parlamentu. Dogajanje je spremljala kopica novinarjev, fotoreporterjev, snemalcev, vsi v pričakovanju napovedanih zapletov pri potrjevanju svetniških mandatov Liste Arsenovič za Maribor. Tudi Aleksander Saša Arsenovič, v drugem krogu županskih volitev je bil kot kandidat propadle Cerarjeve SMC izvoljen za župana Maribora, vendar ta trenutek še del 11 članske svetniške skupine Liste Arsenovič za Maribor. Zanimivo, da sta zdaj že z bivšim županom Maribora dr. Andrejem Fištravcem še pred konstitutivno sejo mestnega sveta opravila primopredajo poslov, čeprav so Arsenoviču svetniki županski mandat potrdili šele ob koncu včerajšnje seje!
Zaplet zaradi Arsenovičeve liste je bil pričakovan. Konec koncev se je zaradi utemeljenega suma politične korupcije na mestno Volilno komisije, nato na Upravno in na koncu na Ustavno sodišče v iskanju pravice obrnil tudi Bojan Požar, ki je s svojo listo kandidiral za sedeže v mariborskem mestnem parlamentu. Gre za znano zgodbo o zastonj kavici in golažu v zameno za podpis podpore, s katero naj bi Saša Srsenović svoji listi zagotovil dovolj podpisov podpore za kadidaturo. Z javno obljubo o golažu in kavici se je čez noč vse spremenilo.
O tem Bojan Požar: "Saša Arsenovič je prvi dan po objavi svoje kandidature zbral samo en podpis podpore za vložitev kandidatne Liste Arsenovič za Maribor.
- Potem je prijateljem, znancem in sodelavcem poslal sporočilo, da v zameno za dokazilo o overjenem podpisu podpore nudi kosilo, namreč - golaž in kavo, ter kolo za prevoz od svojega hotela Maribor do upravne enote oziroma do občinske stavbe, in tako naslednji dan zbral 66 podpisov.
- Tretji dan, ko so Arsenovičevo sporočilo o golažu in kavici posredovali tudi mediji, med njimi mariborski časopis Večer, pa je Arsenovič zbral še tisoč podpisov!"
V demokratičnih državah, kjer veljajo drugačni standardi, kar se politične korupcije tiče, bi liste tipa Arsenovič s tako očitnimi "grehi," volilne komisije kar same izločile. V Sloveniji se zgodbe pišejo drugače, povedano drugače, politična korupcija ali drugi grehi so "celo nagrajeni" z izvolitvijo na najvišje funkcije na lokalni in državni ravni.
Vrnimo se k včerajšnji konstitutivni sejo. Mandatni komisiji, ki naj bi odločala o pritožbah na račun Arsenovičeve liste, je predsedovala Nataša Rodošek, članica Liste Arsenovič za Maribor. Že ta poteza je v najmanjši meri politično nehigienična, da komisiji predseduje oseba, katere svetniški mandat je pod vprašajem. Dobro uro je 3 članska komisija, v kateri sta bila poleg Nataše Rodošek (Lista Arsenovič), še Željko Vogrin (Lista Franca Kanglerja - NLS) in Vladimira Cokoja SDS "tehtala" dve pritožbi zoper Listo Arsenovič za Maribor. Za prvo pritožbo Milene Finfter je komisija ugotovila, da Finfterjeva ni aktivno legitimirana in tako njena pritožba ni dovoljena. S tem so soglašali vsi mestni svetniki in s tem potrdili 34 nespornih svetniških mandatov.
Zapletlo se je pri 11 "spornih" mandatih Liste Arsenovič za Maribor. Logično in politično korektno bi bilo, da o teh mandatih, kakor je na osnovi mnenj več ustavnih pravnikov napovedoval Bojan Požar, odloča 34 svetnikov, kajti s tem številom je bil mestni svet že "opravilno sposoben!" To se skozi proceduralne pripombe utemeljevali svetniki Liste Franca Kanglerja - NLS (Željko Vogrin, Franc Kangler in Breda Čepe). "Maribor premore dovolj pravnih strokovnjakov, da se to ne bi smelo zgoditi. Zaradi mene lahko glasujete vsi, vendar s tem usluge novemu županu ne delate. Naj o tem presodi pristojno sodišče," je dejal Franc Kangler in s tem napovedal pritožbo na upravno sodišče.
Nataša Rodošek pa je vztrajala, "da s 34 potrjenimi mandati Mestni svet še ni konstituiran." Ta, nič kaj pravno utemeljen stavek, ki je na koncu vseeno obveljal, je skregan s poslovniškimi določili, verjetno pa tudi z volilno zakonodajo. Vendar je obveljala volja Arsenovičevega glasovalnega stroja, in tako so o "spornih" mandatih Liste Arsenovič glasovali vsi, razen tistega, o čigar mandatu se je glasovalo. In prav vsi svetniki, razen deseterice Liste Franca Kanglerja, so eno za drugim potrjevali enajst "spornih" mandatov Liste Arsenovič. Pri enajstih glasovanjih 33 proti 10 v prid Arsenovičevemu glasovalnemu stroju. Še pred konstitutivno sejo se je po mariborskih političnih krohih "sprehajala" informacija o tem, da bi v primeru, če bi o spornih mandatih odločalo 34 nespornih, bilo razmerje 18 proti 16 v korist "spornih". Maribor ima torej konstitutiran mestni svet, in tudi potrjenega župana Aleksandra Sašo Arsenoviča, vendar sum politične korupcije ostaja. O utemeljenosti bo moralo odločati najprej Upravno sodišče. V primeru, da bodo mariborski upravni sodniki znova odločili, da je šlo pri golažu in kavi za "neznatno kršitev," sledi pritožba na Vrhovno sodišče.
Arsenovič in SMC obvladujeta mestni KVIAZ
Ni kaj, Arsenoviču je pri kadrovanju za mestni Kviaz uspela zmagovita kombinacija. Njegova Lista Arsenovič za Maribor in "sestrska" SMC bosta obvladovala kadrovanje v MO Maribor. Formula oziroma enačba za sestavo KVIAZ, ki jo je “mariborskemu Jankoviću” in SMC uspelo vsiliti vsem drugim, je namreč takšna, da Arsenoviču in SMC znotraj 7-članske komisije zagotavlja absolutno večino: Lista Arsenovič za Maribor bo imela 3 člane, Nova ljudska stranka oziroma Lista Franca Kanglerja 2 člana, SMC in SDS pa po enega, torej 4 proti 3 za Arsenoviča in SMC. Sledi gladko preglasovanje pri vsakem kadrovskem predlogu!
Nedelja, 3. november 2019 ob 06:08
Menim, da je slovensko sodstvo katastrofa, tako za državo, kot za državljane. To, kar vemo o nepravilnostih je le vrh ledene gore. To niso izjemni eskcesi, to so pravila. Kaj pa so vzroki za takšno porazno stanje? Prav gotovo jih je več. Prvi in zelo pomemben je neustrezno šolstvo. Sodniki so pravniki in izobražujejo se na pravnih fakultetah. Pred vsem ljubljanska je okostenela, zastarela in ne sledi stvarnemu življenju. Podobna je speializacija, ča lahko tako imenujemo pravosodni izpit. Ta je namenjen piflanju že prežvečene materije. Pifl na pifl je črkobralstvo. In to je vzrok za številne polomije in katastrofalne napake, ki jih trpijo tisti, ki jih je povorzilo krivosodje. Sodniki so bolj ali manj anonimni, zato pa se bolj izpostavljajo pravniki v državnem zboru. Najmarkantnejši so Zorčič. Kociprova in Heferletova. Te si bom vzel na muho, ker javno hvalijo in ščitijo slovensko pravosodje. Vsi trije so verzirani pravniki s pravosodnim izpitom in zelo blizu pravosodja. Vprašanje vseh vprašanj na področju pravosodja je danes: ali lahko preiskovalna kommisija državega zbora posega v pravosodje in preiskuje delo sodnikov? Vprašanje je doseglo sam vrh - Ustavno sodišče. Ustavni sodniki bi naj bili vrh sodstva in pravodosnega znanja. Skoraj vsi so doktorji pravanih znanosti, skoraj vsi izhajajo iz profesorskih vrst in med njimi je celo sakademik. Torej vrh! Sedaj pa preprosto vprašanje: Ali lahko zakonodajna veja posega v sodno vejo oblasti? Logika pravi: lahko!!!! Zakaj, če lahko sodna veja posega v zakondajno, lahko tudi zakonodajna posega v sodno. Poslance je mogoče obsoditi. Poslanci so že bili obsojeni. Poslanci so celo že odsedeli zaporne kazni. Ali so sodniki nedotakljivi? Jih ni mogoče obsoditi? Po načelih, ki jih razlagajo črkobralski doktorji znanosti z akademikom vred. so sodniki nedotakljivi in nad njimi je le modro nebo. K temu se pridružuje tudi omenjena trojica jurišnih poslancev. Pa ni tako. Nihče v demokratični družbi ni in ne more biti nedotakljiv. Če krši ustavo in zakone mora za to odgovarjati. Tud sodniki in tudi tožilci. Ker profesorji tega ne vedo in tudi ne akademik, kar je v nebo vpijoča sramota, naj pojasnim: Tudi sodnik, ali tožilec se lahko spozabi in krši zakone. Torej mora biti procesiran in kaznovan. Proces lahko sproži tožilec, prestopke pa odkrije policija. Torej mora biti sodnik na razpolago izvršilni veji oblasti. Je jasno dragi ustavni sodniki? Ker težko dojemate enostavne stvari, naj vam pojasnim z drastičnim primerom, za katerega upam, da se ne bo zgodil, pa vndar zazardi nazornosti: če bi na primer sodnik ubil nekoga, po vašem prepričanju za uboj ne more odgovarjati. Sodniki niso pooblaščeni za preiskavo, niti za vlaganje obtožbe. Kdo naj potem to stori, če izvršna veja oblasti ne more posegati v sodno vejo? Pa se vrnimo v realni svet. Očitno so sodniki, tožilci in policiti zagrešili vrsto nepravilnosti in kršili ustavo in zakone pri obravnavanju Franca Kanglerja. Sami sebi ne bodo sodili in se ovajali. In tega se strumno držijo. Kljub temu, da so nihov prestopki znani in javnosti prezentirani, ne storijo nič, da bi jih sankcionrali. Zato se je državni svet odločil, da naroči parlamentarno preiskavo. To pa zavirajo poslanci, pred vsem trije omenjeni, ki se imajo za vh pravne znanosti v parlamentu. Potem so tožilci, ki so preko vrhovnega tožilce sprožili ustavni spor in sveda tudi sodniki, ki jim je delno že ugodilo ustavn sodišče, ki očitno ne ve, da v demokraciji tudi za sodnike velja, da so odgovorni, če se prekršijo zoper zakone.. Če ustavni sodniki ne znajo čitati ustave, potem je to katastrofa. In dejansko ne znajo ,saj ¸34 člen ustave govori, da je sodnike možno procesirati. Res je, da so pravniki v tem členu spisali takšno dikcijo, ki je težko razumljiva, vednar bi morala biti dovolj jasna vsaj ustavnim sodnikom. Če ne znajo razumeti, kaj so jim napsiali njihovi kolegi, je zelo žalostno. Sicer še ni prepozno. Iz zagate se lahko izmažejo, če s končno odločitvijo le omogočijo parlamentano preiskavo. V kolikor tega ne bodo storili, bodo pokazal, da ne razumejo zakonodaje, da so črkobralci in ljudje se bomo lahko upravičeno vprašali, ali so takšni lahko ustavni sodniki? Če celo akademski naziv ne zadošča, za to, da akademik prečita in tazume preprosti člen ustave.