Preiskovalna komisija bo na tožilstvo vložila kazensko ovadbo zoper ustavna sodnika dr. Rajka Kneza in dr. Mateja Accetta na podlagi 288. člena Kazenskega zakonika, ki govori o protizakonitem, pristranskem in krivičnem sojenju.
Danes sta v Državnem zboru RS potekali dve seji preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi. Na eni od sej je predsednik komisije Žan Mahnič v družbi ostalih članov komisije kot priči zaslišal nekdanjega poslanca DZ RS Franca Pukšiča in nekdanjega odvetnika mariborske občine Roka Gerloviča, na drugi seji, ki je bila delno zaprta za javnost, pa so poslanci sprejeli dodaten dokazni sklep ter sklep, da se kazensko ovadi dva ustavna sodnika, dr. Rajka Kneza in dr. Mateja Accetta.

Kot je v izjavi za medije po seji komisije pojasnil predsednik  Žan Mahnič, je preiskovalna komisija na zaprti seji sprejela sklep, da se vpogleda v gradivo, ki ga je komisija prejela s strani policije, s strani Arhiva Republike Slovenije, pa tudi v arhiv, ki ga je komisiji predal gospod Željko Vogrin. »Glede na današnje pričanje Franca Pukšiča bo komisija  vpogledala tudi v zapisnik pooblaščene skupine KNOVS z dne 11.11. 2013, ki je opravila nadzor na Policiji v Mariboru in potem tudi poročilo o delu KNOVS za to leto, kjer je to, kar je gospod Pukšič govoril, tudi napisano,« je povedal Mahnič.

Nadaljeval je, da je bil drugi sklep, ki ga je komisija danes sprejela, ta, da se kazensko ovadi ustavna sodnika dr. Mateja Accetta in dr. Rajka Kneza, in sicer na podlagi 288. člena Kazenskega zakonika, ki govori o protizakonitem, pristranskem in krivičnem sojenju. »V javnosti je bilo že obrazloženo, da je sodnik Matej Accetto zaradi svojih dejavnosti že bil kazensko ovaden. Pomenljive so tudi izjave nekdanjega predsednika Ustavnega sodišča dr. Petriča, ki je dejal, da je breme, ki visi nad dr. Accettom težko. Spletni portal Požareport je objavil korespondenco med tem ustavnim sodnikom in člani, predstavniki SMC. Sodnik dr. Accetto je podal neresnične navedbe glede stopnje poznanstva z Mirom Cerarjem in SMC ter skupino oblikovalcev programa SMC,« je povedal Mahnič in dodal, da je dr. Accetto svoje sodelovanje pri oblikovanju programa stranke drugim ustavnim sodnikom zamolčal ter da je kot sodnik odločal v sporih, povezanih s stranko SMC. Po besedah Žana Mahniča je tudi pomenljivo, da je SMC v parlamentu tako zelo nasprotovala nastanku te preiskovalne komisije.  »SMC je posebej opozarjala na nedopustnost preiskave sodstva, ob tem pa je njihov kandidat za župana Maribora Arsenovič v drugem krogu, ko je premagal protikandidata Franca Kanglerja, to zmago proslavljal skupaj s sodnikom Žirovnikom,« je dejal predsednik preiskovalne komisije in dodal, da preiskovalna komisija stoji na trdnem stališču, da bi  se ustavni sodnik dr. Accetto moral izločiti iz odločanj zaradi  vidne povezave s Stranko modernega centra, kar je ustavnim sodnikom večkrat zamolčal. »Zaradi tega je kompromitiran in ne bi smel odločati o svojih strankarskih prijateljih, vključno z Arsenovičem in sodnikom Žirovnikom,« je dejal Mahnič.

»Kar pa se tiče dr. Rajka Kneza, pa je Franc Kangler podpisal izjavo, ki jo bomo priložili ovadbi, in sicer je v času opravljanja funkcije župana MO Maribor, posebej v obdobju od 4.12 2006 do 31.12 2012 sodeloval s Pravno fakulteto v Mariboru in njenim takratnim dekanom dr. Rajkom Knezom. Kangler je v izjavi zapisal, da sta se z dr. Knezom večkrat srečala in govorila o obnovi fasade  Pravne fakultete v Mariboru. Kangler je tedanjemu dekanu dr. Knezu predlagal, da se prijavijo na razpis MO Maribor za financiranje obnove fasad v starem mestnem jedru leta 2009. Ker pa je Pravna fakulteta locirana na meji starega mestnega jedra in je zato kot župan izdal negativen sklep za obnovo fasade, obstaja direktna povezava med Francem Kanglerjem in dr. Rajkom Knezom,« je povedal Mahnič in dodal, da ker je Kangler kot mariborski župan izdal negativen sklep, ki ni šel v korist Pravni fakulteti, ki jo je takrat vodil dr. Rajko Knez, bi se le-ta moral izločiti kot sodnik in ne bi smel odločati o zadržanju izvajanja zakona in parlamentarne preiskave v zadevah, ki se nanašajo na sodnike in tožilce. »V drugem primeru sodnik Accetto ni odločal, je pa odločal, ko je šlo za sodnike, dr. Knez pa je odločal v obeh primerih,« je še povedal Žan Mahnič in dodal, da so člani parlamentarne komisije sklep o vložitvi kazenske ovadbe sprejeli soglasno.

							Ustavna sodnika Rajko Knez in Matej Accetto

»Besedilo ovadbe je pripravljeno, urediti moramo še nekaj tehničnih podrobnosti in najkasneje danes oziroma jutri bomo ovadbo, vključno s podpisano izjavo Franca Kanglerja, v kakšnem razmerju je bil s sedanjim predsednikom Ustavnega sodišča, nekdaj dekanom mariborske pravne fakultete dr. Knezom, posredovali na tožilstvo,« je zaključil Mahnič. 

Na prvi seji komisije, ki je potekala danes, pa sta bila zaslišana nekdanji poslanec Franc Pukšič in nekdanji odvetnik mariborske občine Rok Gerlovič.


Nekdanji poslanec Franc Pukšič je 11. novembra 2013 kot podpredsednik KNOVS vodil pregled na Policijski upravi Maribor. Razlog za ta pregled je bila predvsem zahteva tožilca k dopolnitvi kazenske ovadbe zoper Kanglerja, posledično se je pričakovalo, da bodo kriminalisti na tožilca naslovili dopis za ponoven pogled v dokumentacijo, ki so jo predali. »Če bi živeli v pravni državi in ne bi šlo za drugorazrednega državljana, bi se to pričakovalo,« je dejal Pukšič, ki je pojasnil, da kriminalistom tega ni bilo treba storiti, saj so pri sebi v omari še vedno hranili zabeležke, iz katerih so izhajali opisi, pomembni za kazenski postopek. Policija bi morala vse izsledke preiskave predati tožilstvu, takšna so bila tudi navodila Ministrstva za notranje zadeve, a temu ni bilo tako, tožilstvu so namreč predali le kopije dokazov. Kmalu po pregledu v Mariboru je bila v Večeru objavljena novica, da tožilec Boris Marčič razmišlja o ovadbi podpredsednika KNOVS Franca Pukšiča. »Takrat smo se spraševali, kako so lahko informacije o našem obisku tako hitro prišle v medije. Nihče od članov KNOVS tega ni storil, to je lahko bil samo nekdo s Policije, torej Danijel Lorbek in, ali Robert Munda,  ki sta bila prisotna pri preiskavi,« je še dodal Pukšič.


30. marca 2015 je Pukšič pri notarju zapisal izjavo v zvezi z vodenjem preiskave, za kar je bil kasneje povabljen na Specializirano državno tožilstvo, kjer se je moral zagovarjati glede svoje izjave: »To, da si je nekdo upal dati izjavo, je pomenilo, da ga je treba ustrahovati.« Kot je dejal, so bile v izjavi zapisane le ugotovitve iz zapisnika KNOVS, najbolj bistvena pa  je bila ta, da policija hrani dokazni material, ki bi ga od 23. julija 2010 morala v celoti predati tožilstvu.
»Deset let se je vesoljna Slovenija ukvarjala s Kanglerjem za prazen nič. To so ugotovila tudi sodišča. Naj za svoja dejanja končno odgovarjajo tudi tisti, ki so delali narobe in predvsem namerno,« je prepričan Pukšič, ki meni, da bi Slovenija morala vedeti, na osnovi katerih argumentov so se sodniki in tožilci odločali v obtožbah zoper Kanglerja. Še posebej nehigienično se mu zdi, da se sodnik Janez Žirovnik kot nekdanji zaposleni na SOVI,  ni izločil iz sodnega procesa zoper Kanglerja, nekdanjega člana KNOVS.


Na vprašanje predsednika komisije Žana Mahniča, kdo stoji za gonjo proti Francu Kanglerju, je Pukšič odgovoril: »Saj ne more v drugem največjem slovenskem mestu postati župan politik z desne strani. A to se je zgodilo, kar ni bilo po volji tistih, ki v ozadju vodijo niti. Kangler je bil uspešen in glasen, delal je dobro za ljudi, zato se mu je vse to začelo dogajati.«
Naslednja priča, nekdanji odvetnik mariborske občine Rok Gerlovič, je s takratnim županom Francem Kanglerjem v imenu MO Maribor zoper državo dobil primer, kjer je morala Republika Slovenija mariborski občini izplačati 3 milijone evrov. Kot je dejal, je osnovni sistem nagrajevanja odvetnikov takšen, da se odvetniku zagotovi določen odstotek od koristi, ki jo je stranka pridobila na sodišču: »Tudi midva s Kanglerjem sva se dogovorila za takšen način nagrade, torej odstotek od pripadkov oz. obresti, ki bodo priznane in izterjane. Povsod po svetu in v zgodovini je to normalen način dogovora, edino v enem primeru ni bil. V najinem.« Kanglerju je Policija očitala, da je zlorabil svoj položaj, Gerloviča pa se je obtoževalo, da ga je napeljal k temu dejanju. Zato sta bila v kazenskem postopku dve leti, nakar je sodišče ugotovilo, da takšen dogovor ni kaznivo dejanje.


Gerlovič kot bivši javni tožilec ne pomni primera podobnega Kanglerju, kjer bi posameznik bil ovaden več kot dvajsetkrat. »To se praktično ni moglo zgoditi, saj je posameznik po tretji ovadbi bil priprt. Toda če si priprt, imaš v roku enega meseca pravico priti pred Vrhovno sodišče, ki je po mojih izkušnjah vedno postavilo stvari na svoje mesto. Pripor je pravzaprav možnost, da prideš do Vrhovnega sodišča. Primer Franca Kanglerja je edini takšen primer, za katerega vem.«


Nekdanji odvetnik mariborske občine je spomnil tudi na hišno preiskavo Milice Simonič Steiter z dne 4. maja 2011. Kot je dejal, se hišne preiskave začnejo ob 6. uri zjutraj in kot občinski odvetnik se je nekaj pred 7. uro zjutraj pripeljal na ulico, kjer je živela Simonič Steiterjeva. »Iskal sem pravo hišo, na ulici ni bilo nikogar, v večernih novicah pa sem videl, da so moj prihod posnele kamere,« je dejal Gerlovič, ki meni, da je novinarjem očitno nekdo povedal za preiskavo še pred njenim začetkom, da bi bili tam po naključju, se zdi skoraj neverjetno. 


Gerloviču se še posebej nenavadno zdi, da je Vrhovno sodišče sklenilo, »da glede na medijsko pozornost dotičnega primera in dogajanj, sodišča v Mariboru ne morejo zagotoviti potrebnega videza nepristranskega odločanja«. Ob tem je predsednik komisije Mahnič dejal, da se velja vprašati, če je enako veljalo tudi za vse prejšnje primere, ki so se dogajali na mariborskih sodiščih.


Predsednik komisije Žan Mahnič je Gerloviča povprašal tudi, kako komentira pričanja mariborskega tožilca Nika Pušnika, ki je dejal, da so se v primeru Franca Kanglerja nad njim vršili številni pritiski. Gerlovič je pojasnil, da je tožilstvo sicer neodvisno, toda hierarhično organizirano: »Tožilci imajo svoje nadrejene in povsem možno je, da med njimi pride do nesoglasij, od posameznika pa je odvisno, kako se to imenuje, torej ali nesoglasja ali pa pritiski«.


Gerlovič ni hotel odgovoriti, kdo je po njegovem mnenju kriv za dogajanje zoper Kanglerja, prepričan pa je, da »če se nekaj kontinuirano dogaja, potem zagotovo mora obstajati generator vsega tega«.

Foto: Državni zbor.