Trenutna benevolenca uprave Cinkarne d.d.  ali nova usmeritev k nečemu drugačnemu do sedaj manj znanemu čeprav dolga leta pričakovanemu početju, ki se mu reče skrb za zdravo okolje ali tisto nesnago, ki jo sam pridelaš jo tudi na primeren način odpelji nekam, tam  kjer ne bo škodovala drugim.

Cinkarna Celje je po 24 letih za v procesu nastale odpadke onesnažene z naravnimi radionuklidi našla dokončno rešitev. Izvozila jih je v zvezno državo Idaho v Združenih državah Amerike. S tem je dodala na seznam številnih ukrepov za zmanjševanje vplivov na okolje še en pomemben rezultat. Podjetje in mesto Celje, je razbremenila začasnega skladiščenja 30 t radioaktivnih odpadkov. To pa da ni bilo obveščanja širšega okolja, predvsem občanov,  je dala času ča sin komoditeto, pa tudi manj stroškov do dneva »D«, ki je po tem sodeč nastopil  in je zdaj pomembno  predvsem to, da se pove da niso nevarni  in ne kolikšna je  dosedanja škoda po zdravju ljudi in okolja po do sedaj veljavnih parametrov. Pričakovali bi tudi tovrstna sporočila za javnost ali direktni nastop pred javnostjo in mediji.

V tehnološkem procesu pridobivanja pigmenta titanovega dioksida TiO2 se je na z gumo oblečenih stenah posod v letih obratovanja nabrala mineralna obloga, ki je vsebovala naravne radionuklide. Zaradi nezmožnosti shranjevanja celotne opreme po odstranitvi iz proizvodnje, smo v več kampanjah odstranili gumo, nekontaminirane kovinske dele pa prodajali kot odpadno surovino. Gumo z radioaktivnimi oblogami so hranili v standardne 208 l kovinske sode. Te so hranili v posebej za to urejenem in nadzorovanem začasnem skladišču, ki je bilo pod upravnim nadzorom Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost.

Kaj to pomeni stalni monitoring z občasnimi meritvami ali obratno?

 Po besedah odgovornih v podjetju za tovrstno problematiko,  ki se ji reče nevarni odpadki ali radioaktivni odpadki, » da so  vrsto let iskalo možnost za odstranitev v sežigu, trajnem skladiščenju, odlaganju in v predelavi v zeleni beton. Nobena rešitev ni bila izvedljiva. S pomočjo Agencije za radioaktivne odpadke smo našli možnost, rešitve v izvozu odpadkov v Združene države Amerike«.

Za tem bi naj stekel  večletni postopek analiziranja vsebine sodov in pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj. Vsled dobrega sodelovanja z ameriškim podjetje US Ecology Idaho Inc., ki je odpadke sprejelo in slovenskih  pristojnih organov, je pristojni ameriški organ (US EPA) izdal dovoljenje za uvoz odpadkov na lokacijo v zvezni državi Idaho. 256 sodov so ustrezno prepakirali in zložili v tri čezoceanske kontejnerje. Z vsemi potrebnimi papirji so šli na pot preko Avstrije, Nemčije in Belgije. Iz Antwerpna so odpluli do Filadelfije od tam pa s tovornjaki do končne točke v Idahu. Tu pa bi naj  po predhodni obdelavi odpadke trajno odložili in izdali certifikat.

Cinkarna je z izvozom odpadkov in njihovo trajno odložitvijo uspešno zaključila dolgoletno nalogo. Odpravila je okoljsko in finančno breme in sprostila prostor za razvoj tehnoloških procesov, ki bodo njeno delovanje ohranjali za bodočnost.

Ali to pomeni enkratno dejanje, akt, dobra volja, ugodne okoliščine, priprave za prodajo ob že  dokončno najavljenim  odhodom sedanjega predsednika uprave Cinkarne d.d., Tomaža Benčine, je stvar, vprašanje, ki postavlja dodatna vprašanja, odgovorov  samo eden,  ta  ki je ponujen danes z namenom da začasno odpravi posledice nabiranja in pravilno?  spravljenega, se pravi skladiščenega  radioaktivnega odpadka.

Ker če ni bolj konkretno ozadje ampak čista filantropija, je dejanje dobro ampak brez ponujene trajne rešitve in  morebitnega čakanja spet 24 let ali več. Upajmo da to pomeni nov list v knjigi »Ekologija in Cinkarna  Celje« -skrb za  zdravje občanov, to  je naše drugo ime pod katerega se podpišemo!?

Vane K. Tegov