Po vsem raziskanem do sedaj velja da je bila Alma Maximilliana Karlin med najvplivnejših osebnosti svojega časa.

Včeraj, danes, ta mesec, to leto in še kakšno bo v znamenju  dosežkov in pomena  ter z pravimi vsebinami, vedenji in izsledki  po polno pa nikoli zadosti, o življenju in prispevku Alme Maximilliane Karlin, svetovne popotnice, pisateljice, novinarke,  poliglotke in še kaj.

24. november 1919 je dan ko se je odpravila v svet in bila polnih osem let na poti temu jubileju, natančno sto let bo če z nekaj dni, je bila namenjena včerajšnja okrogla miza v organizaciji Pokrajinskega muzeja Celje, bolj vsrkavanje mnoštva podatkov, vedenj,  dognanj na podlagi gradiv ki so ga raziskale gostje včerajšnjega omizja, ki ga je vodila Barbara Ternovec , kustosinja pri omenjenem muzeju.

Pri vsem tem je pomembno da je Alma poudarjala od kod prihaja. Tako kot je, da se je njeno življenje začelo v Celju, prav tako je prizorišče,kraj kjer je sklenila svoje življenje,  v Celju, blizu Celja na Pečovniku leta 1950, manj ali več izpolnjeno z dogodki, situacijami, ki jih  težko premore kar tako nekdo. Alma ga je zmogla v vsej svoji raznovrstnosti, nevsakdanjosti, zanimivosti, drugačnosti.

Bila je zagovornica vrednot, ki se jih je držala in spoštovala, vztrajno in neomajno ne glede kaj ji je to prineslo. Takšna zanimiva situacija je bila po drugi svetovni vojni ko je nekemu,oziroma komandantu  Francu Leskovšku Luki odgovorila,  da ne bo podpirala dosežke njihove revolucije, ter da loči prav od narobe, v tem primeru med komunistično revolucijo in partizanstvom. To kar so naredili in izrodili iz partizanstva nikoli ne bo sprejeto pri njej.

 

Narava Alminega popotovanja jo uvršča med največje popotnice vseh časov. Alma je potovala sama kontinuiran vseh osem let od koder se je vrnila konec decembra. Njeno odpravo nobeden ne financira, ampak po poti služi denar z svojim delom, kar ji dela zelo, zelo posebno. Razstava  ki bo  predvidoma februarja na Dunaju,  jo bo, upajmo, umestila  na seznam popotnikov ki os zaznamovali svet.  S tem, bo za Almo veljalo da je popolnoma rehabilitirana, čeprav je za nekatere bila zaznamovana, nesprejeta, je bila opredeljena kot antikomunistka in antinacistka in še česa.  Idealizira se jo je, ima tudi temno plat, imeli so jo za rasistko. Ampak? Pri pozitivnih vrednotah je neomajna. Vrednote ki jih neguje  jih zagovarja do zadnjega diha.  Loči zrno od plevel, tako kot je bil  odnos do partizanstva in komunizma in je to jasno artikulirala, kar jo je stalo ugodja, ki bi ga  lahko imela. Noben kompromis ni vreden odrekanju lastnim vrednotam.

Po njeni smrti  je njena prijateljica Thea Schreiber Gamellin, je izročila 840 predmetov predvsem azijskega porekla, od tega je raziskano 100 predmetov iz azijske zbirke. Vse te predmete  so hranili v depojih, raziskuje se jih zadnjih 20 let pretežno na oddelku za Vzhodno Azijske študije  na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Preko raziskanih predmetov se določi tudi stanje v družbi za določeno obdobje na katero se nanašajo  preučevani predmeti.

							Med raziskanimi predmeti je zanimiva zbirka pahljač. To je posebej raziskala Nataša Visočnik Gerdelj.   Pahljače kot takšne imajo  večnamensko uporabo in več pomenov. Sicer jih je Alma prinesla  iz Koreje, Kitajske, Tajvana in Japonske. Vedoč da sta predvsem prisotni dve vrsti pahljali in sicer ovalne in pregibne, ki so bile zložljive. Pahljače poleg svoje praktičnosti in funkcionalnosti, tudi kot modni dodatek, imajo tudi sporočilno vrednost. Mnogokrat, že če ne vsakokrat, so pahljače odslikavale tudi obdobje iz katerega so narejeni, še bolj pa je bila poudarjena sporočilnost. Uporabljali so različne poslikave, ki so nam uprizarjale dogodke tega časa. Čez čas so začeli na pahljačah pisati pesmi ali sporočati določene izide dogodkov  ki so se odvijali po posameznih provincah ali deželah takrat zelo obsežnega Japonskega  cesarstva. Zanimivi so izsledki raziskovanja razglednic s katerimi se je ukvarjala dr. Šikako Jašimori Bučar.  Pri raziskavi  več kot 500 tih razglednic je zvedela v katere pokrajine se je odpravljala na ogled in katere znamenitosti, stavbe in mesta je obiskovala. Velja poudariti , da je Alma M. Karlin obiskovala šintoistična svetišča in da je vse to kar je bilo povezano z Japonsko zaključila pred velikim potresom tistega časa. Po načinu pisave na razglednicah je bilo prav tako možno zvedeti ali se v določeni pokrajini uporablja  katera pisava, modernejša, ki poteka odzgoraj navzdol ali tradicionalno starejša iz desne proti levi. Večplastnost raziskovanja njene zapuščine pride še kako prav pri pričanju o  času v katerem je živela in kako je to v resnici bilo.

Pri vsem kar je povezano z Almo M. Karlin  in vedenju o njej,  velja za  neizpodbitno da je bila v medijih, posebej nemških,  Zvezda Evrope. O tem pričajo tudi koledarji, ki so  jih izdali v Berlinu pred nastopom novega 1931 leta, da jo umeščajo med najvplivnejše ženske tistega časa. Njeni potopisi so dosegli  naklado 90 tisoč izvodov razprodanih do zadnjega izvoda.

Njena zgodba ni enoznačna. Njena zgodba se dotakne vsakogar na različne načine, na raznih mestih. Ali zaboli ali očara, tako je jo Azija. Alma nagovarja kot človek in ne kot človek. Pravkar izšla publikacija in občasna razstava z istoimenskim naslovom »Azija me je uročila« bo »piknila« marsikoga  na pravo mesto, da obišče razstavo zaradi Alme in zaradi sebe. Obenem si želimo, da s prihajajočo razstavo o Almi Karlin na Dunaju,da bo tudi dokončno umeščena med velikane in velike osebnosti, ki je zaznamovala svoj čas in da ji ta sloves v resnici pripada

Vane K. Tegov