Bruselj, 4. december 2019 - Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je na Visoki okrogli mizi o Zahodnem Balkanu (High-Level Roundtable (HLRT) on Western Balkans), ki je v Evropskem parlamentu potekala včeraj, poudaril, da je treba vse aktualne evropske izzive nujno reševati v sodelovanju in v povezavi z Zahodnim Balkanom ter predvsem poiskati praktične rešitve za ljudi. Njegova celotna izjava je podana v nadaljevanju.

„Popolnoma razumem trenutno frustracijo Zahodnega Balkana in menim, da je bila odločitev Sveta EU, da ne odpre pristopnih pogajanj za nekatere države na Balkanu, politična napaka, ki se ne bi smela zgoditi. Mislim, da mora Evropa nujno narediti korak naprej tako na reformnem področju, področju regionalnega sodelovanja kot tudi na področju širitvene politike.
 
Glede Balkana bi rad še posebej izpostavil aktualno demografijo, ki jo z zanimanjem spremljam in verjamem, da je problem, o katerem absolutno ne govorimo dovolj. Aktualni podatki namreč kažejo, da vsaj 60 % ljudi želi zapustiti Zahodni Balkan, od tega je kar 80 % mladih. Če se bo ta trend nadaljeval, bomo v velikih težavah. Po drugi strani pa je dejstvo, da je izredno slaba tudi demografija v Evropi. Samo Nemčija na primer potrebuje okrog 280.000 ljudi vsako leto, če želi ohraniti svoje trenutno število prebivalstva. Na Balkanu vsi skupaj, s Slovenijo Hrvaško in Bolgarijo, nimamo dovolj ljudi, da zapolnimo kvoto, ki jo rabi zgolj Nemčija in konkurenca glede notranjih migracij v EU in iz držav kandidatk za vstop v EU bo v prihodnje še večja, kar pa lahko bistveno oslabi ruralna in zlasti odmaknjena področja ali celo celotne, že tako ekonomsko šibke regije, kot je tudi Zahodni Balkan.
 
Zato menim, da cela EU in še posebej tudi regija Zahodnega Balkana, potrebujeta resno in konkretno, tudi finančno, pomoč, ki bo regiji in državljanom omogočila dostojno prihodnost. En vidik je politična perpektiva. Drug vidik, ki je po mojem mnenju še bolj pomemben, pa je dejansko že sedaj povezati trenutne evropske izzive in jih reševati v sodelovanju ter v povezavi z Zahodnim Balkanom. Ti izzivi, s katerimi se danes soočamo, so sektor energije, podnebje, digitalna agenda, infrastruktura v navezavi s cestnim in železniškim prometom ter kmetijstvo.
 
Kot bivši župan dobro vem, da so ljudem veliko bolj pomembne konkretne in praktične rešitve v vsakdanjem življenju, kot recimo cesta, ki se zgradi z evropskim denarjem, izboljšave povezane z energetskim sektorjem, ki so rezulat evropskih projektov in podobno. Potrebujemo torej takšne praktične in konkretne rešitve, ne pa zgolj usmerjanje naše energije v reševanje sistemskih težav na Balkanu, kot so odpravljanje korupcije, zagotavljanje vladavine prava, ipd. Seveda je pomembno, da se tudi te sistemske težave na Balkanu uredijo, sicer dejanski napredek nikoli ne bo mogoč, ampak če se ne bomo najprej približali ljudem in ne bomo ljudem možnost za lepo prihodnost primarno pokazali skozi prizmo novih delovnih mest, urejeno infrastrukturo in skozi praktične rešitve, verjamem, da ne bomo na pravi poti k vključevanju Zahodnega Balkana v evropsko intergacijo.”