Evropski poslanec dr. Milan Zver se je v Zagrebu pod okriljem Konrad Adenauer Stiftung udeležil mednarodne konference o vrednotah, kjer so spregovorili predvsem o krščanskih demokratičnih vrednotah v politiki in družbi. Na srečanju so spregovorili tudi Dragan Čović, predsednik HDZ v Bosni in Hercegovini, Gordan Jandroković, predsednik hrvaškega Sabora, in Željko Tanjić, rektor katoliške univerze na Hrvaškem. 

Predsednik hrvaškega Sabora Gordan Jandroković je v svojem nastopu opozoril na vlogo Franja Tuđmana pri uveljavljanju demokrščanskih vrednot na Hrvaškem in poudaril, da je sledenje demokrščanskim vrednotam v politiki lahko tudi zelo zahtevno. »Večkrat se vprašam, kaj storiti in kako storiti, da bo pravično in prav,« je še dejal Jandroković in dodal, da se, če se sledi vrednotam, lahko vedno najde tudi prave rešitve za probleme. 

Evropski poslanec dr. Milan Zver pa je v svojem nastopu najprej opredelil vrednote kot »najgloblje duhovne usedline, ki vplivajo na naše zaznavanje sveta in vedenje.« »Vrednote delujejo kot svojevrstni 'software'«, je poudaril dr. Zver in pri tem spomnil na eno od svojih raziskav s tega področja. Pred dvema desetletjema je namreč raziskoval podobnosti in razlike med vrednotnimi orientacijami prebivalcev starih in bodočih članic Evropske unije. Pričakoval je, da se bodo glavne razlike pokazale na liniji članice in pa bodoče članice EU. Na njegovo presenečenje pa so se oblikovale tri skupine, ki so se razlikovale po religiji: eno skupino so sestavljale države protestantskih držav, drugo skupino katoliških in tretjo pravoslavnih držav. Po Zverovem mnenju je to dokaz, da je religija v samem jedru kulture in vrednotnih sistemov. 

Toda vrednotno središče Evrope ima po besedah dr. Zvera tudi skupno podlago. »Tudi v vrednotnem smislu predstavlja Evropa sui generis entiteto, saj ima skupni izvir v judovsko-krščanski tradiciji, antični filozofiji, rimskemu pravu in razsvetljenstvu. Na teh duhovnih podmenah se je oblikoval niz vrednot, ki zaznamujejo Evropo, to so človekovo dostojanstvo, svoboda, demokracija, enakost, pravna država in visoko spoštovanje človekovih pravic in svoboščin. Te vrednote omenja tudi Lizbonska pogodba, ki dodaja še pluralizem, nediskriminacijo, strpnost, pravičnost, solidarnost in enakopravnost med moškim in žensko,« je nadaljeval evropski poslanec.

Nato je spregovoril tudi o odnosu kulture, katere jedro so vrednote in demokracija. Kljub temu, da je demokracija globalni proces – v sedemdesetih letih je v demokraciji živela tretjino prebivalstva, danes pa dve tretjini – je, po besedah dr. Zvera, sodobna demokracija v svojevrstni krizi. Mnogi avtorji tako navajajo enake argumente, kot so jih pred domala stotimi leti, ko je bila dejanska kriza demokracije, ki je spodbudila nastanek totalitarnih sistemov. Toda dr. Zver je prepričan, da kljub temu, da demokratični proces včasih terja preveč energije, da morda ponekod ne zagotavlja dovolj kakovostnih javnih storitev ipd., »jo velja braniti z vsemi sredstvi.« 

Evropski poslanec je še mnenja, da gre boj za demokracijo z roko v roki z bojem za našo vero, ki se je konservirala v našo kulturo skozi stoletja in tisočletja. »Za prihodnost je nujno, da se izboljša demokratična kultura, saj nas le ta lahko reši pred retotalitarizacijo. Vse večja sekularizacija – od leta 1921, od prvega popisa, je delež pripadnikov krščanstva na Slovenskem vse manjši – je slaba popotnica na tej poti,« pa je v Zagrebu zaključil svoje predavanje dr. Milan Zver.