Zadnje objave

Demenca zaradi vse daljše življenjske dobe oziroma demografskih trendov postaja vse večji problem sodobne družbe. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije po svetu živi več kot 47,5 milijona ljudi z demenco, v Evropi več kot 9 milijonov, za Slovenijo pa obstajajo podatki, da naj bi za demenco trpelo več kot 32.000 ljudi. Za dementne osebe navadno skrbijo svojci, pa tudi zdravstveni, socialni delavci in drugi. Demenca tako postaja enaizmed bolezni sodobnega časa. Skoraj vsak že pozna koga, ki se bori s to boleznijo, ki prizadene tako obolelega kot njegove najbližje.  Številne osebe z demenco in njihovi svojci po diagnozi občutijo spremembo svoje vloge in položaja v družbi ter se soočajo s socialno izključenostjo zaradi stigme, povezane z demenco.  Ker ima tudi evropski poslanec sam v okviru družine izkušnjo z demenco, razume probleme in težave, s katerimi se srečujejo svojci dementnih oseb. Prav tako pozna pomanjkljivosti obstoječih oblik formalne in neformalne pomoči svojcem in osebam z demenco in se zaveda, da je kljub obstoječim oblikam pomoči starejšim z demenco še vedno veliko odgovornosti na družinskih članih.  Kot je dejal evropski poslanec: »Nekoč je mama skrbela zame, danes pa sta se vlogi zamenjali.« Mama evropskega poslanca je tako vključena v oskrbo doma upokojencev Ptuj, enota Muretinci, ki je »tako rekoč postal njen drugi dom.« »Osebno popolnoma zaupam zaposlenim tu v domu upokojencev Ptuj, še posebej v enoti Muretinci, kjer uvajajo nov, odprt pristop. Moja mama je deležna popolne oskrbe in pomoči zaposlenih, tako da sem lahko brez skrbi,« je ob tem še povedal evropski poslanec. EU veliko vlaga v razvoj zdravil za ta obolenja in s skupnimi močmi bomo hitreje našli rešitve, kot bi jih sami v Sloveniji. Evropski poslanec dr. Milan Zver v evropskih institucijah tudi zaradi osebne izkušnje skuša pomagati, da bi demenca dejansko postala ena od prioritet na področju zdravstvene politike. Evropski poslanec je prepričan, da se lahko velike korake k zmanjšanju predsodkov o demenci naredi z ozaveščanjem in informiranjem o značilnostih demence in pomenu prepoznavanja zgodnjih znakov. Dr. Milan Zver še izpostavlja, da lahko demenco preprečujemo z mentalnimi vajami, kot je na primer šah, zaradi česar tudi izpostavlja pomen in vpliv šaha pri starejši generaciji.  VIDEO:

V sosednjem hrvaškem Murskem Središću, s katerim je Občina Lendava letos maja podpisala sporazum o sodelovanju, so ta teden obeležili praznik mesta. Dogodkov ob praznovanju se je udeležil tudi župan Občine Lendava Janez Magyar, ki se je ob tej priložnosti srečal z visokimi predstavniki Hrvaške in Madžarske politike, med drugim tudi hrvaško predsednico Kolindo Grabar Kitarovič.  PRAZNIK MESTA MURSKO SREDIŠĆE Mursko Središće že deseto leto zapored tradicionalno praznuje mestni praznik Dan svete Barbare - zavetnice rudarjev in gradbincev. Tako kot prejšnja leta so tudi ob letošnjem prazniku predstavili pomembne projekte v lokalni skupnosti; najprej so predstavili projekt gradnje cest v njihovi industrijski coni, kateri je sledilo odprtje novozgrajenega vrtca. Otvoritvene slovesnosti sta se udeležila tudi predsednica Republike Hrvaške Kolinda Grabar Kitarović in minister za gospodarstvo, podjetništvo in obrt Darko Horvat. KREPITEV PRIJATELJSKI VEZI Občina Lendava je letos s sosednjim Murskim Središćem podpisala sporazum, ki lokalnima skupnostma omogoča krepitev razumevanja in prijateljstva med občani in narodi, spodbuja izmenjavo, sodelovanje ter tako prispeva k skupnemu napredku. Dobro sosedstvo je vsem motiv za čim boljše in kakovostnejše življenje na obeh bregovih reke Mure. Županu Murskega Središća Draženu Srpaku je ob novih pridobitvah v industrijski coni in otvoritvi vrtca čestital tudi župan Lendave, ki se je ob tej priložnosti srečal s hrvaško predsednico in ministrom za gospodarstvo, podjetništvo in obrt. Dogodka se je udeležil tudi podpredsednik madžarskega parlamenta dr. Csaba Hende, s katerim se je župan Janez Magyar med drugim pogovarjal o kandidaturi Lendave za Evropsko prestolnico kulture 2025, ki jo podpirajo tudi porabski Slovenci, Županija Zala in mesto Zalaegerszeg. Vir: lendavadanes.si  

Evropski poslanec dr. Milan Zver se je v Zagrebu pod okriljem Konrad Adenauer Stiftung udeležil mednarodne konference o vrednotah, kjer so spregovorili predvsem o krščanskih demokratičnih vrednotah v politiki in družbi. Na srečanju so spregovorili tudi Dragan Čović, predsednik HDZ v Bosni in Hercegovini, Gordan Jandroković, predsednik hrvaškega Sabora, in Željko Tanjić, rektor katoliške univerze na Hrvaškem.  Predsednik hrvaškega Sabora Gordan Jandroković je v svojem nastopu opozoril na vlogo Franja Tuđmana pri uveljavljanju demokrščanskih vrednot na Hrvaškem in poudaril, da je sledenje demokrščanskim vrednotam v politiki lahko tudi zelo zahtevno. »Večkrat se vprašam, kaj storiti in kako storiti, da bo pravično in prav,« je še dejal Jandroković in dodal, da se, če se sledi vrednotam, lahko vedno najde tudi prave rešitve za probleme.  Evropski poslanec dr. Milan Zver pa je v svojem nastopu najprej opredelil vrednote kot »najgloblje duhovne usedline, ki vplivajo na naše zaznavanje sveta in vedenje.« »Vrednote delujejo kot svojevrstni 'software'«, je poudaril dr. Zver in pri tem spomnil na eno od svojih raziskav s tega področja. Pred dvema desetletjema je namreč raziskoval podobnosti in razlike med vrednotnimi orientacijami prebivalcev starih in bodočih članic Evropske unije. Pričakoval je, da se bodo glavne razlike pokazale na liniji članice in pa bodoče članice EU. Na njegovo presenečenje pa so se oblikovale tri skupine, ki so se razlikovale po religiji: eno skupino so sestavljale države protestantskih držav, drugo skupino katoliških in tretjo pravoslavnih držav. Po Zverovem mnenju je to dokaz, da je religija v samem jedru kulture in vrednotnih sistemov.  Toda vrednotno središče Evrope ima po besedah dr. Zvera tudi skupno podlago. »Tudi v vrednotnem smislu predstavlja Evropa sui generis entiteto, saj ima skupni izvir v judovsko-krščanski tradiciji, antični filozofiji, rimskemu pravu in razsvetljenstvu. Na teh duhovnih podmenah se je oblikoval niz vrednot, ki zaznamujejo Evropo, to so človekovo dostojanstvo, svoboda, demokracija, enakost, pravna država in visoko spoštovanje človekovih pravic in svoboščin. Te vrednote omenja tudi Lizbonska pogodba, ki dodaja še pluralizem, nediskriminacijo, strpnost, pravičnost, solidarnost in enakopravnost med moškim in žensko,« je nadaljeval evropski poslanec. Nato je spregovoril tudi o odnosu kulture, katere jedro so vrednote in demokracija. Kljub temu, da je demokracija globalni proces – v sedemdesetih letih je v demokraciji živela tretjino prebivalstva, danes pa dve tretjini – je, po besedah dr. Zvera, sodobna demokracija v svojevrstni krizi. Mnogi avtorji tako navajajo enake argumente, kot so jih pred domala stotimi leti, ko je bila dejanska kriza demokracije, ki je spodbudila nastanek totalitarnih sistemov. Toda dr. Zver je prepričan, da kljub temu, da demokratični proces včasih terja preveč energije, da morda ponekod ne zagotavlja dovolj kakovostnih javnih storitev ipd., »jo velja braniti z vsemi sredstvi.«  Evropski poslanec je še mnenja, da gre boj za demokracijo z roko v roki z bojem za našo vero, ki se je konservirala v našo kulturo skozi stoletja in tisočletja. »Za prihodnost je nujno, da se izboljša demokratična kultura, saj nas le ta lahko reši pred retotalitarizacijo. Vse večja sekularizacija – od leta 1921, od prvega popisa, je delež pripadnikov krščanstva na Slovenskem vse manjši – je slaba popotnica na tej poti,« pa je v Zagrebu zaključil svoje predavanje dr. Milan Zver. 

Letošnji Nikodemovi večeri v Mariboru, pripravlja jih Univerzitetna župnija v Mariboru,  so bili posvečeni zelo aktualni temi, o kateri pa ni veliko govora v javnosti, četudi nas močno zadeva (še posebej kristjane), to je o migracijah. O tej temi so razmišljali oz. se pogovarjali z različnih zornih kotov na način upokojeni ljubljanski nadškof dr. Anton Stres in evropska poslanka SDS/EPP Romana Tomc, pogovor pa povezoval dr. Aleš Maver.

Bruselj, 5. december 2019 - Na skupni seji odborov Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja, okolje, javno zdravje in varno hrano ter peticije (odbori AGRI, ENVI in PETI) je mag. Stanislav Bergant, hribovski kmet iz Kokre, predstavnik Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije predstavil peticijo za zmanjšanje števila divjadi in zveri. Peticijo, ki jo je podpisalo Združenje ekoloških kmetov Slovenije skupaj s še 50 različnimi društvi in združenji, ki delujejo na področju kmetijstva v Sloveniji, so na Evropski parlament in Evropsko komisijo naslovili pred dobrim letom. Predstavitve peticije se je udeležil tudi evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP). Podpisniki peticije opozarjajo, da je škoda, ki jo v kmetijstvu in gozdarstvu povzročajo zveri in divjad, vsako leto večja. V zadnjih desetletjih se je namnožila velika parkljasta divjad, hkrati pa so velike zveri nesorazmerno zaščitene in tako smo v Sloveniji zgolj v letošnjem letu bili priča povečanju konfliktov z zvermi, predvsem volkovi, kar je mnogim rejcem drobnice povzročilo veliko škodo.  Mag. Stanislav Bergant je v imenu podpisnikov peticije na predstavitvi v Evropskem parlamentu uvodoma predstavil razmere in statistične karakteristike slovenskih kmetij, pri čemer je opozoril, da jih večina ne more preživeti zgolj in samo s kmetijsko dejavnostjo, pač pa imajo ljudje, ki živijo na kmetiji, še kakšno zaposlitev izven kmetije oz. kmetujejo v kombinaciji z drugimi aktivnostmi, kot so gozdarstvo, obrt, kmečki turizem. Predstavil je tudi razširjenost volka na področju Alp v Sloveniji, ki resno ogroža živinorejo v alpskem visokogorju in številne kmete sili v opuščanje te dejavnosti. Poudaril je, da bi v alpskem svetu zaščita živine in drobnice pred volkovi z ograjami in psi povsem pokvarila izvorno alpsko pokrajino. Bergant je poslance opozoril tudi na psihološki učinek pokolov volkov, ki trgajo meso z živali pri živem telesu, ob tako grozovitih mukah živali in grozljivih prizorih pa veliko ljudi, kmetov, obupa in opušča ukvarjanje z živinorejo. »Prebivalcem podeželja so kratene osnovne človekove pravice,« je dejal Bergant in navedel pravico do enakosti, pravico do varnosti, do gospodarskega, kulturnega in socialnega napredka, do ohranjanja kulturne krajine in kmetovanja. »Imamo le dve poti: ali ohranimo žive kmetije in podeželje ali pa ga prepustimo zaraščanju. Prosim, ne dovolite romantičnim nevladnikom in sodiščem, da odločajo o tem,« je poziv Evropskemu parlamentu sklenil Bergant in ga pozval k sprejetju ustreznih ukrepov za podporo stabilnemu tradicionalnemu kmetovanju, zlasti na območjih s težkimi kmetijskimi pogoji. Bogovič je v razpravi ob predstavitvi peticije dodatno opozoril na problematične razmere z zvermi, predvsem z medvedi in volkovi, v Sloveniji. »Imamo velik problem v kmetijstvu in živinoreji ter glede varnosti ljudi. Otroci na  Blokah, hodijo na sprehod v vrtcu skupaj z lovci, kar je nenormalno! In namesto, da bi bili država, ki sprejema populacijo volka, se povzroča odpor,« je dejal Bogovič. Sam že dlje časa opozarja, da je bila Slovenija nekoč primer dobre prakse na tem področju, v zadnjem obdobju pa se je to ravnovesje in dobra praksa porušila zaradi blokade nevladnikov in ker že dlje časa ni bilo pravega uravnavanja populacije zveri, smo priča njenemu skokovitemu porastu. Razprave evropskih poslancev na skupni seji odborov za kmetijstvo, okolje in peticije so bile zelo poenotene v tem, da je treba populacije volkov uravnavati tudi z odstrelom, sicer je, ob velikem porastu števila volkov v Evropi, normalno sobivanje z njimi nemogoče. Bogovič je pri tem poudaril, da so prav takšne razprave v Evropskem parlamentu izjemno pomembne, prav zato, da se tudi v Bruseljskem mehurčku zazna resnost situacije.

Bruselj, 3. december 2019 - Ob današnji obravnavi tožbe Slovenije proti Evropski komisiji pred Sodiščem EU v Luksemburgu, zaradi dodelitve izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran, je evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) izrazil upanje o dobri pripravljenosti zagovornikov Slovenije, ki bodo pred sodiščem zastopali naše interese. Njegova celotna izjava je podana v nadaljevanju: »O teranu oz. delegirani uredbi Evropske komisije, ki je bila pripravljena poleti 2014 in je Hrvaški omogočila izjemo za označevanje vina teran, je bilo v začetku leta 2017 prelitega veliko črnila. Ko je bil postopek sprejemanja omenjene uredbe na Komisiji že zaključen, sem njeno uveljavitev poskusil ustaviti na odboru Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI), a žal neuspešno. Rezultat kategoričnega zavračanja kakršnih koli pogovorov o tej zadevi s strani takratnega ministra Židana, tako s predstavniki Hrvaške kot tudi Komisije v letih 2014 in 2015, ko se je delegirana uredba sprejemala na Evropski komisiji, je na koncu privedel do sprejetja odločitve, ki je za naše kraške vinarje najslabša možna izmed vseh. Niti ne preprečuje niti ne omejuje namreč območja proizvodnje 'hrvaškega terana', pač pa ga, kot sortno vino, dovoljuje pridelovati po celotni vinorodni deželi hrvaške Istre. V času, ko sem sam zasedal položaj  ministra za kmetijstvo in okolje, sem v primeru, ko so nam Avstrijci na podoben način želeli »vzeti« kranjsko klobaso, v ustreznem dialogu in pogajanjih le-to uspel preprečiti. Zato ves čas trdim, da bi bilo treba enako postopati tudi v primeru terana. Komisija je v postopku sprejemanja omenjene delegirane uredbe upoštevala vpis sorte vinske trte teran v sortno listo EU, čeprav vsi vemo, da se vino Teran proizvaja iz sorte vinske trte refošk. Iskreno upam, da bodo zagovorniki slovenskega stališča v današnji obravnavi pred Sodiščem EU izpodbijali omenjeni pravni temelj, saj ta označuje ime vina Teran in generično oznako sorte teran. V kolikor v hrvaški Istri pride do povečanja vinogradniških površin s 'sorto teran', to pomeni razvrednotenje zaščite kraškega Terana, kar ne more biti zgolj izjema, ki jo omenjena uredba omogoča.«