SI

šport

Izšel je edinstven koledar ženskega košarkarskega kluba Cinkarna Celje

mo celje

Kulturo ljudstvu ali od ljudi za ljudi!

poslanska skupina SDS

Poslanska skupina SDS: Slovenska vojska naj dobi izjemna pooblastila pri širšem varovanju državne meje

sr Milan Zver

Dr. Milan Zver: Vlada RS naj omogoči večje črpanje evropskih sredstev na področju kulturne dediščine

Franc Bogovič

Bogovič poziva k upravljanju populacije zveri: Otroci na sprehod v vrtcu na Blokah hodijo skupaj z lovci, kar je nenormalno

Izšel je edinstven koledar ženskega košarkarskega kluba Cinkarna Celje

Celje in ženska košarka v Celju je odlično predstavljeno v športnih krogih  in zemljevidu evropske in regionalne košarke. To košarkarice Celje zelo dobro počnejo, pokrovitelju in Celjanom se oddolžijo z rezultati in igro ki navdušuje. Košarkarice ŽKK Cinkarna Celje so v proizvodnih obratih Cinkarne Celje posnele fotografije za koledar za leto 2020. Namen koledarja je bil na simpatičen in drugačen način pokazati proizvodnjo Cinkarne in javnosti približati izdelke podjetja. Ideja o izdelavi tovrstnega koledarja je tlela že nekaj let, dozorela pa pred letošnjim začetkom nove košarkarske sezone 2019/20. 15 igralk je v industrijskem okolju podjetja posnelo 12 fotografij z njihovimi  proizvodi. Čeprav podjetje izdeluje več kot 30 proizvodov in polproizvodov, so na koledar umestili 12 najpomembnejših oz. najbolj raznolikih med njimi. »Poslanstvo kluba je vsem mladim, ki se želijo ukvarjati s tem športom, to omogočiti. Prepričan sem, da je to najboljše, kar lahko klub da lokalnemu okolju. Vesel sem, da smo pred dobrima dvema letoma kot generalni pokrovitelj resno podprli kakovostno delo kluba in mu omogočili nove možnosti za poseganje po najvišjih mestih. Verjamem pa, da bo koledar prispeval tudi k temu, da bo javnost bolje poznala in razumela naše delo in proizvode,« je ob listanju prvega izvoda koledarja povedal Predsednik Uprave – generalni direktor Tomaž Benčina. Fotografije za koledar so  izdelali na lokaciji podjetja v Celju. Tako je npr. fotografija za njihov  glavni proizvod titanov dioksid nastala v skladišču med ogromnimi vrečami titanovega dioksida, fotografiji za rastne substrate in rastlinska zaščitna sredstva so posneli na zunanjih zelenih površinah podjetja, fotografija za cinkovo žico je nastala v proizvodnji le-te, fotografija za predstavitev tiskarskih barv pa v laboratoriju tiskarskih barv. :  »V klubu smo izjemno veseli in ponosni, da je našemu generalnemu pokrovitelju, skupaj s klubom uspelo realizirati projekt skupnega koledarja 2020. Košarkarice so na fotografiranju preživele neobičajen dan, ki pa je bil odlična uvertura v novo sezono, je s zadovoljstvom pritrdil Boris Kop, predsednik Kluba. »Fotografiranje za koledar Cinkarne Celje je bil pravi »teambuilding« na novo sestavljene ekipe. Med fotografiranjem smo se vse zelo zabavale, ne glede na to, ali imamo rade poziranje pred fotografskim objektivom ali ne. S fotografiranjem na različnih lokacijah so ustvarjalci koledarja na zelo kreativen način predstavili nas kot igralke ter dele proizvodnje in določene proizvode našega generalnega pokrovitelja. Vsekakor nam bo dan, ki smo ga preživele v Cinkarni, ostal v zelo lepem in trajnem spominu,« je dodala kapetanka ŽKK Cinkarna Celje Paulina Hersler.   Koledar bo pravšnji za sladokusce in ljubitelje ŽKK Cinkarna Celje, ki več kot uspešno parket obvladuje že 25 let. Velja pripomniti da košarkarice ŽKK Cinkarna Celje že vrsto let sodijo v ženski evropski košarki. Prav tako tudi v  regionalni ženski WABA(Woomen Adriatic Basketbaal Association). Zelo  dobro jim kaže tudi v  sezoni 2019/2020  kjer so do zadnjega kroga zasedali prvo mesto, po zadnjem odigranem  osmem krogu pa so »prisiljeni« ga deliti z prav tako odlično ekipo Montana 2003 iz Bolgarije. Iz Bolgarije prihaja tudi naslednji velik konkurent za prvo mesto ekipa Beroea, aktualni prvak ženske regionalne lige.   Sicer pa verjamejo da v prvenstvu,  ki se je začelo avgusta in bo trajalo do konca marca 2020, imajo velike možnosti da ostanejo čisto blizu vrha, ob zelo ugodnem razpletu pa celo posežejo po sam vrh. Da imajo dober način dela, pravilno selekcijo in seveda strokovno vodstvo in vodenje kar potrjujejo  transferji ob odhodu tekmovalk v druge klube, obenem  pa vodja strokovnega tima Damir Grgič je sočasno selektor Slovenske ženske članske reprezentance, Nika Barič, dolgoletna košarkarica Celja  igra v zelo močni Ruski košarkarski ligi. Le tako naprej tudi v prihodnje z željo da bo Dvorana Gimnazije Celje-center postala premajhna ob še bolj povečanem interesu in obisku na tekmah WABA in Eurolegue. V.K.T.

Več

Kulturo ljudstvu ali od ljudi za ljudi!

Muzej novejše zgodovine Celje je na Ta veseli dan kulture, 3. decembra 2019, ob 18. uri odprl razstave Kulturo ljudstvu, ob 100 letnici  kulturnega društva Svoboda Celje. Prav ta neformalni praznik kulture je bil povod za odprtje te pregledne razstave ob 100 obletnici kulturnega društva Svobode, oziroma slavi se način podajanja in doživljanja kulture  ki se mu reče kultura za vse in elitistična. Pobudnik ustanovitve socialdemokratskega kulturnega društva Vzajemnost, ki se je kmalu preimenovalo v Svobodo, je bil Ivan Cankar. Namen leta 1909 v Ljubljani ustanovljenega društva je bil razvijanje kulturnega in prosvetnega dela med slovenskim delavstvom in to preko različnih kulturnih in športnih dejavnosti. Svoboda je po industrijskih centrih Slovenije ustanavljala svoje podružnice, v Celju je bila podružnica ustanovljena 1919. Leta, seveda  najprej kot  društvo Naprej, ki se je leta 1927 preimenovalo v Delavsko prosvetno društvo Svoboda Celje. Prva dejavnost društva je bil moški pevski zbor, leta 1925 se je društvu priključila tamburaška sekcija. Skozi leta se je društvo razširilo še na druga področja kulture Prav celjska Svoboda je bila med najaktivnejšimi v Sloveniji.   Po drugi svetovni vojni se je Svoboda vzpostavila na novih temeljih in bistveno razširila svojo dejavnost na področju množične kulture. Še vedno pa je njeno poslanstvo ostajalo enako – posredovanje kulture delavstvu in njegovo vključevanje v kulturno dogajanje.  No z leti se je spreminjal pristop do dame kulture, ki je popravljala vsebinski nabor in vsebina repertoarja, osnovnega poslanstva društva nikoli niso do konca opustili. Čas je njih spreminjal in prinašal spremembe v društvu in udeležence same. Ravno ta pestrost  je naredila svoje in kljub resnično prvotnemu poslanstvu, približati kulturo delavstvu, jih je ohranilo v življenje do danes. Če  povemo da je  Oto najbolj izpostavljen in najbolj prodoren posameznik  ter  da je slovenski javnosti   verjetno njegov najbolj znan del New Swing Kvartet,  ki  je ustanovljen leta 1972 leta, to zagotovo predstavlja  opazen  uspeh društva v celotni zgodovini iz vseh obdobij delovanja društva, potem drži da je društvo pravilno usmerilo »kompas« delovanja in dosegalo naprej menjavo generacij in z njimi uspehe na več različnih področjih kulture, pa ne samo množične.  Danes je delovanje celjske Svobode neprimerljivo z zlatimi leti v minulih desetletjih. Zveza društev Svoboda, katere del je bila tudi celjska, se je v zadnji četrtini 20. stoletja postopoma preoblikovala v današnjo Zvezo kulturnih društev Slovenije. Društvo s svojim delovanjem stremi k ohranitvi in razvoju ljubiteljske kulture v Celju in njegovi okolici. Celjani in vsi ki so bili , so in bodo to  kulturo konzumirali v oblikah ki so do  sedaj znane pa tudi v oblikah v katerih ni bila do sedaj podana, bomo z veseljem sprejeli tudi negovanje tradicija v segmentih zgodovine in njene kulturne dediščine ki je morebiti bila kdaj premalo razpršena oziroma ni zajela vseh ki so na nek način bili ustvarjalci te množične kulture. Velja pričakovati. V kulturnem programu je sodeloval Satchmo dixie band -Celjski dixieland ansambel, pravtako nekdanja sekcija društva Svoboda. Razstava bo na ogled za vse, od blizu in daleč, do konca marca 2020. Vane K. Tegov

Več

Poslanska skupina SDS: Slovenska vojska naj dobi izjemna pooblastila pri širšem varovanju državne meje

Zaradi izjemnih razmer in drastično povečanega števila nezakonitih prehodov meje s strani ilegalnih migrantov ter zaradi zagotavljanja javne varnosti, učinkovitega nadzora zunanje schengenske meje in interesov Republike Slovenije je poslanska skupina SDS na predsednika odbora za obrambo in predsednika odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo naslovila zahtevo za sklic nujne seje, na kateri naj se  sprejme sklep o izvajanju pooblastil Slovenske vojske pri širšem varovanju državne meje. Spomnimo. Proti koncu leta 2015 je bila sprejeta novela Zakona o obrambi, ZObr-E, ki je dopolnila zakon s podlago, da je v izjemnih primerih možno širše angažiranje Slovenske vojske pri izvajanju nalog varovanja državne meje. Z novim 37.a členom je določena možnost, da Državni zbor Republike Slovenije z absolutno večino, na predlog vlade odloči, da pripadniki Slovenske vojske, ki sodelujejo s Policijo pri širšem varovanju državne meje, lahko izvajajo tudi določena pooblastila, ki jih določa ZNPPol. Pripadniki Slovenske vojske v takem primeru lahko opozarjajo, začasno omejijo gibanje oseb ter sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic. Pri izvajanju teh pooblastil in nalog tudi za pripadnike Slovenske vojske veljajo enake omejitve in pogoji izvajanja, kot to velja za policiste. Slovenska vojska mora o pooblastilih in nalogah, ki jih bo izvajala v skladu s tem zakonom, nemudoma obvestiti policijo. Državni zbor je na seji dne 22. februarja 2016 zaradi povečanega prehoda migrantov sprejel Sklep o izvajanju izjemnih pooblastil Slovenske vojske pri širšem varovanju državne meje. Omenjeni sklep je tudi določil, da Vlada Republike Slovenije o izvajanju izjemnih pooblastil Slovenske vojske pri širšem varovanju državne meje sproti seznanja delovni telesi Državnega zbora, pristojni za obrambo in notranje zadeve, in sicer s prvim poročilom v roku enega meseca po uveljavitvi sklepa, z drugim poročilom pa po prenehanju veljavnosti sklepa. Drugo poročilo o izvajanju izjemnih pooblastil Slovenske vojske pri širšem varovanju državne meje je Vlada Republike Slovenije seznanila Državni zbor junija 2016. Iz zaključka omenjenega poročila izhaja, da se na podlagi pridobljenih izkušenj ocenjuje, da so obstoječi operativno-taktični načrti sodelovanja Slovenske vojske s Policijo ustrezni in omogočajo izvajanje nalog Slovenske vojske v podporo Policiji tudi v primeru morebitnega ponovnega povečanja prehoda migrantov.     Ob obravnavi sklepa o izvajanju pooblastil Slovenske vojske pri širšem varovanju državne meje na 28. nujni seji Odbora za obrambo je nekdanja ministrica z obrambo Katičeva predstavila tudi predlog dovoljenih postopkov pripadnikov Slovenske vojske s posameznimi pooblastili. Ob tem se je izpostavilo tudi vprašanje pooblastil Slovenske vojske, ki so izredno omejena. O vsaki uporabi izrednih pooblastil mora Slovenska vojska poročati Policiji oziroma jih izvajati usklajeno skupaj. Zato se ob tem tudi zastavlja vprašanje učinkovitosti izvajanja takih pooblastil, saj je prepletenost izvajanja pooblastil Slovenske vojske soodvisno prepleteno s prisotnostjo pripadnika Policije.   V poslanski skupini SDS opozarjajo, da kot izhaja iz poročila Policije za obdobje od 1. 1. 2019 do 30. 9. 2019, so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 11.786 nezakonitih prehodov državne meje. V istem obdobju lani je Policija obravnavala  6.911 ilegalnih prehodov državne meje, tako da se je število glede na enako obdobje preteklega leta povečalo za 70,50 %. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je 3.856 ilegalnih migrantov izrazilo namero za podajo prošnje za mednarodno zaščito. Po nastanitvi v azilnih kapacitetah pogosto nadaljujejo pot v svoje dejanske ciljne države. Med njimi je še vedno največ državljanov Alžirije. Letošnji trend števila ilegalnih prehodov izkazuje bolj strmo naraščanje števila kot v lanskem letu. V avgustu je bilo doseženo najvišje mesečno število po množičnih migracijah leta 2016. Struktura ilegalnih migrantov po državljanstvu se delno spreminja iz meseca v mesec, opazno je predvsem povečanje števila državljanov Pakistana in Alžirije od julija letos tudi državljanov Afganistana. V poslanski skupini SDS poudarjajo, da je Avstrija ponovno podaljšala uvedbo nadzora na mejah z Madžarsko in s Slovenijo, in sicer je avstrijski notranji minister podaljšanje utemeljil s tem, da je število nezakonitih migrantov še vedno previsoko. Opozoril je tudi na »latentno grožnjo terorizma« zaradi možnega vračanja tujih borcev iz Sirije in Iraka. Ob Avstriji nadzor na notranjih schengenskih mejah že od leta 2015 izvajajo še Nemčija, Francija, Danska, Švedska in Norveška. Omenjeni ukrep utemeljujejo z varnostnimi razlogi zaradi migrantske krize, ker da zunanje meje Evropske unije oziroma schengenskega območja niso dovolj zavarovane pred nezakonitimi migranti.   Posledično je Slovenija pred velikim varnostnim izzivom, predvsem pa pred nevarnostjo, da bo postala končna točka za številne nezakonite migrante, ki bi v drugačnih okoliščinah svoje končno domovanje iskali v kateri od drugih držav Evropske unije. Varnostna situacija v Republiki Sloveniji se zadnje mesece slabša iz dneva v dan. Pred dnevi so policisti pri izvozu z dolenjske avtoceste za Mirno Peč v smeri Ljubljane ustavili kombinirano vozilo francoskih registrskih oznak. Med postopkom so ugotovili, da je državljan Francije v kombiju prevažal 33 državljanov Bangladeša, ki so pred tem nezakonito prestopili državno mejo (sporočilo s Policijske uprave Novo mesto). Obenem ni mogoče prezreti poročanja medijev, da so policisti v preteklih dneh ujeli 86 tujcev, ki so nezakonito prestopili državno mejo. Večjo skupino so opazili v okolici Prepiha pri Novem mestu, v Gornji Težki Vodi. Pri tem Policija ni poročala, ali so jih tudi prijeli. Iz medijev je razvidno, da so avstrijski varnostni organi na Šentilju odkrili tri migrante, ki so jih vrnili v Slovenijo, kjer so zaprosili za mednarodno zaščito. Ob vsem navedenem  je vsekakor utemeljeno, da se zaradi izjemnih razmer, drastično povečanega prehoda ilegalnih migrantov sprejme sklep o izvajanju pooblastil Slovenske vojske pri širšem varovanju državne meje. To narekujejo varnostne razmere, in sicer zaradi zagotavljanja javne varnosti, učinkovitega nadzora zunanje schengenske meje in interesov Republike Slovenije. V poslanski skupini SDS predlagajo, da Odbor za obrambo in Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo po končani razpravi sprejmeta naslednja dva sklepa: 1.        Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za notranje zadeve in Vlada Republike Slovenije so dolžni nemudoma sprejeti ukrepe za zagotovitev varnosti prebivalcev Republike Slovenije in predlagati sklep o izvajanju pooblastil Slovenske vojske pri širšem varovanju zunanje državne meje, kot to določa 37.a člen Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo in 95/15). 2.        Odbor za obrambo in Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo opozarjata Vlado Republike Slovenije, da je pomoč pri nezakonitem vdoru na ozemlje Republike Slovenije kaznivo dejanje ter da so organi odkrivanja in pregona dolžni ukrepati skladno z zakonom v vseh tovrstnih primerih, ki so dokumentirani v zapisnikih iz zaslišanj ilegalnih migrantov oziroma na druge ustrezne načine.

Več

Dr. Milan Zver: Vlada RS naj omogoči večje črpanje evropskih sredstev na področju kulturne dediščine

Kulturna dediščina v Sloveniji predstavlja velik razvojni potencial, ki lahko bistveno vpliva na gospodarski potencial, krepitev socialne kohezije, mobilizacijo znanja, krepitev mednarodnega sodelovanja in krepi identiteto Evrope kot prostora kulturne raznolikosti.  Evropski poslanec dr. Milan Zver se je v petek v Tržiču udeležil skupščine Združenja zgodovinskih mest Slovenije, kjer se je še z nekaterimi drugimi evropski poslanci srečal s predstavniki združenja. Sogovorniki so v pogovoru spregovorili o novi evropski perspektivi 2021-2027. Župani slovenskih zgodovinskih mest* so v pogovorih izpostavili probleme v povezavi s pridobivanjem evropskih sredstev. Kot so poudarili, država nima dovolj posluha za ohranjanje kulturne dediščine v novi finančni perspektivi. Evropski poslanec dr. Milan Zver je župane zgodovinskih mest Slovenije podprl pri njihovi pobudi za umestitev celostnega ukrepa varstva in razvoja kulturne dediščine v razvojne dokumente izvajanja kohezijske politike 2021-2027. Prav tako pa je skupaj z drugimi evropskimi poslanci iz Slovenije na Vlado RS in na ministrstvo za kulturo naslovil apel, da med naložbenimi prioritetami kohezijske politike posebno pozornost posveti cilju 5 - Evropa bliže državljanom (trajnostni razvoj mestnih, podeželskih in obalnih območij ter lokalne pobude) ter v Partnerskem sporazumu in operativnih programih doda in opredeli prednostno naložbo, ki bi bila posebej namenjena kulturni dediščini, in sicer kot celostni ukrep, vključno s temu namenjenimi finančnimi instrumenti. Dr. Milan Zver je namreč prepričan, da kulturna dediščina v Sloveniji predstavlja velik razvojni potencial, ki lahko bistveno vpliva na gospodarski potencial, krepitev socialne kohezije, mobilizacijo znanja, krepitev mednarodnega sodelovanja in krepi identiteto Evrope kot prostora kulturne raznolikosti.        *V Združenje zgodovinskih mest Slovenije so vključeni: Mestna občina Celje, Občina Idrija, Občina Jesenice, Občina Kamnik, Mestna občina Koper, Mestna občina Kranj, Občina Kostanjevica na Krki, Občina Metlika, Mestna občina Novo mesto, Občina Piran, Mestna občina Ptuj, Občina Radovljica, Občina Slovenske Konjice, Občina Šentjur, Občina Škofja Loka, Občina Tržič in Občina Žužemberk.   

Več

Bogovič poziva k upravljanju populacije zveri: Otroci na sprehod v vrtcu na Blokah hodijo skupaj z lovci, kar je nenormalno

Bruselj, 5. december 2019 - Na skupni seji odborov Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja, okolje, javno zdravje in varno hrano ter peticije (odbori AGRI, ENVI in PETI) je mag. Stanislav Bergant, hribovski kmet iz Kokre, predstavnik Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije predstavil peticijo za zmanjšanje števila divjadi in zveri. Peticijo, ki jo je podpisalo Združenje ekoloških kmetov Slovenije skupaj s še 50 različnimi društvi in združenji, ki delujejo na področju kmetijstva v Sloveniji, so na Evropski parlament in Evropsko komisijo naslovili pred dobrim letom. Predstavitve peticije se je udeležil tudi evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP). Podpisniki peticije opozarjajo, da je škoda, ki jo v kmetijstvu in gozdarstvu povzročajo zveri in divjad, vsako leto večja. V zadnjih desetletjih se je namnožila velika parkljasta divjad, hkrati pa so velike zveri nesorazmerno zaščitene in tako smo v Sloveniji zgolj v letošnjem letu bili priča povečanju konfliktov z zvermi, predvsem volkovi, kar je mnogim rejcem drobnice povzročilo veliko škodo.  Mag. Stanislav Bergant je v imenu podpisnikov peticije na predstavitvi v Evropskem parlamentu uvodoma predstavil razmere in statistične karakteristike slovenskih kmetij, pri čemer je opozoril, da jih večina ne more preživeti zgolj in samo s kmetijsko dejavnostjo, pač pa imajo ljudje, ki živijo na kmetiji, še kakšno zaposlitev izven kmetije oz. kmetujejo v kombinaciji z drugimi aktivnostmi, kot so gozdarstvo, obrt, kmečki turizem. Predstavil je tudi razširjenost volka na področju Alp v Sloveniji, ki resno ogroža živinorejo v alpskem visokogorju in številne kmete sili v opuščanje te dejavnosti. Poudaril je, da bi v alpskem svetu zaščita živine in drobnice pred volkovi z ograjami in psi povsem pokvarila izvorno alpsko pokrajino. Bergant je poslance opozoril tudi na psihološki učinek pokolov volkov, ki trgajo meso z živali pri živem telesu, ob tako grozovitih mukah živali in grozljivih prizorih pa veliko ljudi, kmetov, obupa in opušča ukvarjanje z živinorejo. »Prebivalcem podeželja so kratene osnovne človekove pravice,« je dejal Bergant in navedel pravico do enakosti, pravico do varnosti, do gospodarskega, kulturnega in socialnega napredka, do ohranjanja kulturne krajine in kmetovanja. »Imamo le dve poti: ali ohranimo žive kmetije in podeželje ali pa ga prepustimo zaraščanju. Prosim, ne dovolite romantičnim nevladnikom in sodiščem, da odločajo o tem,« je poziv Evropskemu parlamentu sklenil Bergant in ga pozval k sprejetju ustreznih ukrepov za podporo stabilnemu tradicionalnemu kmetovanju, zlasti na območjih s težkimi kmetijskimi pogoji. Bogovič je v razpravi ob predstavitvi peticije dodatno opozoril na problematične razmere z zvermi, predvsem z medvedi in volkovi, v Sloveniji. »Imamo velik problem v kmetijstvu in živinoreji ter glede varnosti ljudi. Otroci na  Blokah, hodijo na sprehod v vrtcu skupaj z lovci, kar je nenormalno! In namesto, da bi bili država, ki sprejema populacijo volka, se povzroča odpor,« je dejal Bogovič. Sam že dlje časa opozarja, da je bila Slovenija nekoč primer dobre prakse na tem področju, v zadnjem obdobju pa se je to ravnovesje in dobra praksa porušila zaradi blokade nevladnikov in ker že dlje časa ni bilo pravega uravnavanja populacije zveri, smo priča njenemu skokovitemu porastu. Razprave evropskih poslancev na skupni seji odborov za kmetijstvo, okolje in peticije so bile zelo poenotene v tem, da je treba populacije volkov uravnavati tudi z odstrelom, sicer je, ob velikem porastu števila volkov v Evropi, normalno sobivanje z njimi nemogoče. Bogovič je pri tem poudaril, da so prav takšne razprave v Evropskem parlamentu izjemno pomembne, prav zato, da se tudi v Bruseljskem mehurčku zazna resnost situacije.

Več

Sreda v sredo: Bojan Horvat, Energija +:

V uvodu oddaje je prvi mož družbe Energija +predstavil družbo in njene poslovne aktivnosti. Kar nekaj besed sva porabila za predstavitev trga električne energije: nabavni trg, mali proizvajalci, možnost delnih zakupov količin za ključne kupce, informiranost kupcev, električna energija iz obnovljivih virov, ponudba za gospodinjstva, Sledile so novosti v ponudbi: kako se je družba vključila tudi v dobaviteljstvo na področju  zemeljskega plina. Posebno pozornost sva v pogovoru namenila učinkoviti raba energije - Energija + kot partner že od leta 2013 aktivno sodeluje pri projektih URE, kjer sofinancirajo različne ukrepe zagotavljanja prihrankov energije pri končnih kupcih električne energije skozi srednje in dolgoročne investicije ter energetskega pogodbeništva. Lojalnostni program Moj PLUS - v želji po nagrajevanju zvestobe naših kupcev je v lanskem letu zaživel lojalnostni program Moj PLUS. Namenjen je vsem fizičnim osebam, našim kupcem, ki želijo oplemenititi svojo porabo s prihrankom. Za opravljene aktivnosti/nakupe kupce mesečno nagradimo s točkami, ki jih lahko unovčijo za različne ugodnosti Vprašanje samooskrbe na področju pridobivanja električne energije je že nekaj časa med prioritetami, družba skozi investicije v postavitev energetskih objektov na področju obnovljivih virov, sonce in veter, skuša zahtevam EU. V Energiji+ posebno pozornost namenjate postavitvam sončnih elektrarn na javnih in zasebnih strešnih površinah.  E-mobilnost, prav v mesecu novembru bo Energija+ odprla kar nekaj polnilnih postaj. Trend v razvoju avtomobilske industrije se vse bolj nagiba k proizvodnji električnih avtomobilov. Nekatere države, Norveška na primer, načrtujejo, da bodo v nekaj desetletjih povsem spremenile vozni park v prid električnih vozil. Kako je oziroma bo pri nas. Zanimivo vprašanje je, na kak način shraniti oziroma skladiščiti električno energijo. Kako je s projektom zalogovnikov oziroma hranilnikov električne energije, v Sloveniji že obstajata dva  hranilnika. Kakšna so o tem razmišljanja v Energiji +. VIDEO: 

Več

Franc Bogovič: Aktualne evropske izzive moramo nujno reševati v povezavi z Zahodnim Balkanom!

Bruselj, 4. december 2019 - Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je na Visoki okrogli mizi o Zahodnem Balkanu (High-Level Roundtable (HLRT) on Western Balkans), ki je v Evropskem parlamentu potekala včeraj, poudaril, da je treba vse aktualne evropske izzive nujno reševati v sodelovanju in v povezavi z Zahodnim Balkanom ter predvsem poiskati praktične rešitve za ljudi. Njegova celotna izjava je podana v nadaljevanju. „Popolnoma razumem trenutno frustracijo Zahodnega Balkana in menim, da je bila odločitev Sveta EU, da ne odpre pristopnih pogajanj za nekatere države na Balkanu, politična napaka, ki se ne bi smela zgoditi. Mislim, da mora Evropa nujno narediti korak naprej tako na reformnem področju, področju regionalnega sodelovanja kot tudi na področju širitvene politike. Glede Balkana bi rad še posebej izpostavil aktualno demografijo, ki jo z zanimanjem spremljam in verjamem, da je problem, o katerem absolutno ne govorimo dovolj. Aktualni podatki namreč kažejo, da vsaj 60 % ljudi želi zapustiti Zahodni Balkan, od tega je kar 80 % mladih. Če se bo ta trend nadaljeval, bomo v velikih težavah. Po drugi strani pa je dejstvo, da je izredno slaba tudi demografija v Evropi. Samo Nemčija na primer potrebuje okrog 280.000 ljudi vsako leto, če želi ohraniti svoje trenutno število prebivalstva. Na Balkanu vsi skupaj, s Slovenijo Hrvaško in Bolgarijo, nimamo dovolj ljudi, da zapolnimo kvoto, ki jo rabi zgolj Nemčija in konkurenca glede notranjih migracij v EU in iz držav kandidatk za vstop v EU bo v prihodnje še večja, kar pa lahko bistveno oslabi ruralna in zlasti odmaknjena področja ali celo celotne, že tako ekonomsko šibke regije, kot je tudi Zahodni Balkan. Zato menim, da cela EU in še posebej tudi regija Zahodnega Balkana, potrebujeta resno in konkretno, tudi finančno, pomoč, ki bo regiji in državljanom omogočila dostojno prihodnost. En vidik je politična perpektiva. Drug vidik, ki je po mojem mnenju še bolj pomemben, pa je dejansko že sedaj povezati trenutne evropske izzive in jih reševati v sodelovanju ter v povezavi z Zahodnim Balkanom. Ti izzivi, s katerimi se danes soočamo, so sektor energije, podnebje, digitalna agenda, infrastruktura v navezavi s cestnim in železniškim prometom ter kmetijstvo. Kot bivši župan dobro vem, da so ljudem veliko bolj pomembne konkretne in praktične rešitve v vsakdanjem življenju, kot recimo cesta, ki se zgradi z evropskim denarjem, izboljšave povezane z energetskim sektorjem, ki so rezulat evropskih projektov in podobno. Potrebujemo torej takšne praktične in konkretne rešitve, ne pa zgolj usmerjanje naše energije v reševanje sistemskih težav na Balkanu, kot so odpravljanje korupcije, zagotavljanje vladavine prava, ipd. Seveda je pomembno, da se tudi te sistemske težave na Balkanu uredijo, sicer dejanski napredek nikoli ne bo mogoč, ampak če se ne bomo najprej približali ljudem in ne bomo ljudem možnost za lepo prihodnost primarno pokazali skozi prizmo novih delovnih mest, urejeno infrastrukturo in skozi praktične rešitve, verjamem, da ne bomo na pravi poti k vključevanju Zahodnega Balkana v evropsko intergacijo.”

Več

PU Celje: »Na slovenskih avtocestnih počivališčih dobro utečena mreža romunskih kradljivcev goriva«

Ja to pa je Evropa in »prednost« Shengna. Ko si enkrat na območju znotraj pa vsega kar se lotiš teče hitreje ali izteče hitreje in greš naprej. Žal mnogokrat steče napačna snov z napačnim  in škodljivim namenom kot je kraja goriva iz tujega vozila z namenom okoriščanja oziroma prodaje naprej. O tem priča današnje sporočilo  nekaj po 13 uri iz PU Celje v katerem navajajo naslednje: Da sta policista Postaje prometne policije Celje na avtocestnem počivališču Zima opazila tovorno vozilo in posumila, da  gre za  storilce,  ki  kradejo  gorivo.  Vozilo  je  odpeljalo  v  smeri  proti Ljubljani. Na  avtocestnem  počivališču Lopata bi naj  v nadaljevanju ustavili dve tovorni vozili.  Oba  sta  vozila romunska državljana. Vozilo, ki je bilo prirejeno za  tatvine  goriva, je imelo na  vlečnem vozilu za kabino vgrajeno črpalko za  gorivo  z dvema cevema tako, da so gorivo, ki so ga kradli  prečrpavali direktno  v  svoje  rezervoarje. Tovorno vozilo je    vozil 42-letni Romun, pri  izvrševanju  tatvin  bi  mu  naj pomagala sopotnika stara 41 in 23-let, oba romunska  državljana.  Pri  zakrivanju  tatvin  goriva  jim  je pomagal  še 48-letni romunski državljan voznik drugega tovornega vozila, ki je parkiral tik ob vozila iz katerih so kradli, da so bili čim manj opazni. Obe vozili sta bili s tovorom, naloženim v Romuniji, namenjeni v Španijo. Vse  štiri   osumljene  so  pridržali.  Medtem,  ko so z njimi opravljali postopke so dobili prijavo,  da je bilo na avtocestnem počivališču Tepanje iz  rezervoarja  beloruskega ukradenega  več  goriva Če so se malo pošalimo, »so tako dobro organizirani imajo organizirane motilce z namenom odvračanja pozornost z sočasnim izvajanjem koordiniranih akcij«. O ostalih oškodovancih še zbirajo obvestila. Osumljene bodo kazensko ovadili. S temi »mednarodnimi« poslovnimi aktivnostmi romunskih državljanov po Evropi pa si sami določajo časovnico vstopa v območje Shengna. Odmika se še bolj  kot si mislijo. To da sedaj ko so že vrsto let v EU, pa napredka ni  v tistih poglavjih kot je nekoruptivnost,  zmanjšanje   vpliva sive ekonomije pa  še naprej ostajata  glavni ali pomembni »ogrodji« romunskega gospodarstva. Tudi  z  »dejavnostjo« na tujem, ki jo izvajajo njihovi državljani. O ostalih »poslovno« razpredeni mreži Romunov po Evropi, Shengenski Evropi pa ob kakšni drugi priložnosti. Prazniki prihajajo, pazite se  iskalcev sreče (v denarju) in nepričakovanih obiskov tudi po mestih, vaseh in vaših domačih sosesk in zaselkov. Pazite nase! V.K.T.

Več

Afganistancem se mudi v obljubljene zahodne države, v sili dobra tudi Slovenija

V zadnjih 24. urah so policisti PU Maribor obravnavali dva poizkusa nedovoljenih prehodov državne meje. Včeraj  so  namreč  policisti  na  Mednarodnem  mejnem prehodu Gruškovje, vpriklopnem   tovornem  vozilu  makedonskih  registrskih  oznak,  odkrili  4državljane  Afganistana.  Vse  4  so  po končanih postopkih vrnili hrvaškimvarnostnim organom. Popoldan  pa  so  na  istem  mejnem  prehodu  v  priklopnem  vozilu turškihregistrskih  oznak odkrili še dva državljana Afganistana. Ker sta zaprosilaza  mednarodno  zaščito, so oba odpeljali v Azilni dom, voznika, 47-letnegadržavljana  Turčije,  pa so pridržali, saj je obstajal utemeljen sum, da jeobema  tujcema  nudil  pomoč  pri  poskusu nedovoljenega vstopa in je s temstoril kaznivo dejanje. Po poročanju portala mojadolenjska.si so včeraj slovenski policisti prijeli 86 tujcev, ki so nezakonito prestopili državno mejo, in tihotapca, 47-letnega Turka. Gre za podatke o prijetih v 24 urah, včeraj od 6. do danes do 6. ure. Večino so prijeli daleč v notranjosti države. Največ prijetih se je izreklo za državljane Afganistana, med prijetimi so tudi državljani Indije, Kosova, Maroka in Albanije.

Več

Aktualno

pred 6 urami
Izšel je edinstven koledar ženskega ...
Celje in ženska košarka v Celju je odlično predstavljeno v športnih krogih  in zemljevidu evropske ...
(0)
pred 18 urami
Kulturo ljudstvu ali od ljudi za ljudi!
Muzej novejše zgodovine Celje je na Ta veseli dan kulture, 3. decembra 2019, ob 18. uri odprl ...
(0)
pred 1 dnevi
Poslanska skupina SDS: Slovenska vojska naj dobi ...
Zaradi izjemnih razmer in drastično povečanega števila nezakonitih prehodov meje s strani ilegalnih ...
(0)
pred 1 dnevi
Dr. Milan Zver: Vlada RS naj omogoči večje ...
Kulturna dediščina v Sloveniji predstavlja velik razvojni potencial, ki lahko bistveno vpliva na gospodarski ...
(0)
pred 1 dnevi
Bogovič poziva k upravljanju populacije zveri: ...
Bruselj, 5. december 2019 - Na skupni seji odborov Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja, okolje, ...
(0)
pred 2 dnevi
Sreda v sredo: Bojan Horvat, Energija +:
V uvodu oddaje je prvi mož družbe Energija +predstavil družbo in njene poslovne aktivnosti. Kar nekaj besed sva ...
(0)
pred 2 dnevi
Franc Bogovič: Aktualne evropske izzive moramo ...
Bruselj, 4. december 2019 - Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je na Visoki okrogli mizi o Zahodnem ...
(0)
pred 2 dnevi
PU Celje: »Na slovenskih avtocestnih ...
Ja to pa je Evropa in »prednost« Shengna. Ko si enkrat na območju znotraj pa vsega kar se lotiš ...
(0)
pred 3 dnevi
Afganistancem se mudi v obljubljene zahodne ...
V zadnjih 24. urah so policisti PU Maribor obravnavali dva poizkusa nedovoljenih prehodov državne ...
(0)
pred 3 dnevi
Policisti obravnavali moškega, ki je pijan ...
Nerazumno in nevarno!Včeraj popoldan smo bili na telefonsko številko 113 obveščeni, da so ljudjev  ...
(0)
pred 3 dnevi
Bogovič upa, da bo teran zopet samo slovenski!
Bruselj, 3. december 2019 - Ob današnji obravnavi tožbe Slovenije proti Evropski komisiji pred Sodiščem ...
(0)
pred 3 dnevi
Mahničeva preiskovalka v zadevi Franc Kangler in ...
Preiskovalna komisija bo na tožilstvo vložila kazensko ovadbo zoper ustavna sodnika dr. Rajka Kneza in dr. Mateja ...
(0)