SI

Zavodu za turizem in razvoj Lendava priznanje Pomurske turistične zveze za strokovno delo

12.12.2019

preberi več

Podmladek SDS v Mariboru se želi aktivno vključiti v politična dogajanja v mestu in državi

11.12.2019

preberi več

Romeo Varga: Lendavski Zavod za turizem in razvoj s smelimi projekti v leto 2020

11.12.2019

preberi več

Pogovor z dr. Lovro Šturmom ob Dnevu človekovih pravic

11.12.2019

preberi več

DONIRAJ - podpri neodvisen medijski portal

23.04.2018

preberi več

NOVICE

Romeo Varga: Lendavski Zavod za turizem in razvoj s smelimi projekti v leto 2020

11.12.2019

preberi več

VIDEO: Dr. Milan Zver: Boj proti demenci mora postati ena od prioritet EU

11.12.2019

preberi več

Marjan Šarec, kralj imitatorjev med politiki - politično truplo v politiki?!

11.12.2019

preberi več

Lendava in hrvaško Mursko Središče negujeta iskreno čezmejno partnerstvo

9.12.2019

preberi več

Protest v Gederovcih, ker država že 10 let zavlačuje s prenovo državne ceste smrti

9.12.2019

preberi več

KOLEDAR DOGODKOV

Sreda v sredo

Romeo Varga: Lendavski Zavod za turizem in razvoj s smelimi projekti v leto 2020

11.12.2019

preberi več

Sreda v sredo: Bojan Horvat, Energija +: Samooskrba pri pridobivanju električne energije je že nekaj časa med prioritetami

4.12.2019

preberi več

VIDEO Sreda v sredo! Dr. Milan Zver: Letos še ni moč pričakovati Brexita, vse bo odvisno od parlamentarnih volitev v VB

27.11.2019

preberi več

Branko Šumenjak, državni svetnik: Država se dela norca iz upokojencev! Ni izključen punt upokojencev!

21.11.2019

preberi več

Sreda v sredo: Pirotehnik Sašo Turnšek, eden od skromnih in tihih junakov uničenja letalskih bomb v Mariboru

6.11.2019

preberi več

Sreda v Sredo - Alen Pavlec

Sreda v Sredo - Franc Kangler

Sreda v Sredo - Roman Leljak

Sreda v Sredo - Franc Kangler

Sreda v Sredo - Janez Magyar

Sreda v Sredo - dr. Anže Logar

Sreda v Sredo - Rudi Matjašič

Sreda v Sredo - Anton Balažek

Sreda v Sredo - Franc Pukšič

Sreda v Sredo: Marjan Podobnik in Primož Jelševar

Sreda v Sredo - dr. Turk, mag Klojčnik

Sreda v sredo - Roman Leljak

Sreda v sredo - Marjan Podobnik

Sreda v sredo - Peter Vrisk

Sreda v sredo - dr. Milan Zver

Sreda v sredo - dr. Matevž Tomšič

Sreda v Sredo - Zmago Jelinčič Plemeniti

Sreda v Sredo - umetnostna zgodovinarka dr. Katarina ...

Sreda v sredo - Tone Krkovič in Aleš Hojs

Sreda v Sredo - Igor Omerza

Sreda v Sredo - GORAN NOVKOVIČ

Sreda v Sredo - Moralni teolog dr. Ivan Štuhec

Sreda v Sredo - Jasmina Opec Voroš

Sreda v Sredo - Zmago Jelinčič

Sreda v Sredo - Jožef Horvat

Sreda v Sredo - Suzana Lara Krause

Sreda v Sredo - Tin Kampl

Sreda v Sredo - Franc Pukšič

SREDA V SREDO: Podpredsednik SLS Primož Jelševar

SREDA V SREDO - Bojan Požar

SREDA V SREDO - mag. Anton Štihec

SREDA V SREDO - Franc Bogovič

Bojan Požar - Inauguracijski nastop Bojana Požarja na ...

SREDA V SREDO - Bogdan Gabrovec, predsednik OKS

SREDA V SREDO - Romana Tomc

SREDA V SREDO - Franc Kangler

SREDA V SREDO - mag. Edvard Jakšič

SREDA V SREDO - dr. Aleš Maver

SREDA V SREDO - Ivan Štuhec

Nagovor predsednika SDS Janeza Janše udeležencem 12. ...

SREDA V SREDO - dr. Peter Štumpf

SREDA V SREDO - Andrej Šircelj

SREDA V SREDO - Boštjan Perne

SREDA V SREDO - dr. Vinko Gorenak

SREDA V SREDO - dr. Dimitrij Rupel

SREDA V SREDO - Jožef Horvat

SREDA V SREDO Zvone Černač

SREDA V SREDO - dr. Bojan Dobovšek

SREDA V SREDO dr. Milan Zver

SREDA V SREDO Anton Balažek

Sreda v sredo; brigadir Tone Krkovič

SREDA V SREDO dr. Matevž Tomšič

SREDA V SREDO Bernard Brščič

SREDA V SREDO mag. Branko Grims

SREDA V SREDO Jelka Godec

SREDA V SREDO Boris Popovič in Vili Kovačič

SREDA V SREDO dr. Anže Logar

Sreda v sredo Franc Kangler

SREDA V SREDO Igor Omerza

SREDA V SREDO dr Laris Gaiser

Evropski utrip

VIDEO: Dr. Milan Zver: Boj proti demenci mora postati ena od prioritet EU

11.12.2019

preberi več

Podeljena nagrada za izboljševanje kakovosti okolja v Evropi - Belleuropa 2019

10.12.2019

preberi več

Dr. Milan Zver: Vrednote so v samem jedru kulture

9.12.2019

preberi več

Dr. Milan Zver: Vlada RS naj omogoči večje črpanje evropskih sredstev na področju kulturne dediščine

5.12.2019

preberi več

Bogovič poziva k upravljanju populacije zveri: Otroci na sprehod v vrtcu na Blokah hodijo skupaj z lovci, kar je nenormalno

5.12.2019

preberi več

Zadnje Plenarno zasedanje 2018 - poročilo Patricija ...

EVROPSKI UTRIP oktober 2018 - Patricija Šulin

EVROPSKI UTRIP 03. 10. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 20.09. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 01.03. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 09.02. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 09.02. 2018 - Patricija Šulin

EVROPSKI UTRIP 18.01. 2018 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 18.01. 2018 - Patricija Šulin

EVROPSKI UTRIP 13.12. 2017 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 30.11. 2017 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 29.10. 2017 - dr. Milan Zver

EVROPSKI UTRIP 04.10. 2017 - dr. Milan Zver

Evropski parlament - povezave

Marjan Šarec, kralj imitatorjev med politiki - politično truplo v politiki?!

Kaj je pravzaprav Predsednik Vlade Republike Slovenije po definiciji? Predsednik Vlade Republike Slovenije je politični vodja Vlade Republike Slovenije, ki ga predlaga predsednik Republike Slovenije in ga potrdi Državni zbor Republike Slovenije v skladu z Zakonom o Vladi RS vodja Vlade Republike Slovenije.  Marjan Šarec, je predsednik vlade ali kako? Definicija o Marjanu Šarcu:  Marjan Šarec  je slovenski igralec, radijski novinar, imitator in politik. Kaj je ta trenutek najbolj od vsega tega? Igralec?  Ni.  Kljub končani AFRFT. Igrati ne zna, vsaj videli ga nismo igrati vlogo iz nabora literarnih dramskih likov, ki bi lahko pokazali in dokazali njegovo igralsko znanje in seveda težo v igralski srenji. Radijski novinar.Ni. Razen nastopa na radiu poleg Saša Hribarja v radio Ga-Ga. Če je gaganje novinarstvo potem je  Küčan papež. Pa ni, ne Šarec novinar in ne Küčan papež. Imitator?!Ja.  Posebej če sebe imitira če je na kakšni vaški veselici na traktorski prikolici namesto odra. To pa. Obvlada. Naklada. Obvlada imitacije tistih, ki jih nikoli ne bo dosegel v ničemer, še najmanj v politiki. Edino Hitlerja. Samo v oponašanju in ne v politiki. Hitler je obvladal in vladal z polovico Evrope, Šarec pa z  polovičko Kamnika, predvsem primestni del. Politik?! Ja, eden redkih ki zna in zmore zasrati  vse česar se dotakne ali poskuša. In kaj je zasral? Na katerih področjih in v čem je bistvo zasranosti? Prvo in v resnici najbolj zasrano področje, je politika sama. Uničil  je politično komunikacijo samo. Komunicira ne, on kriči, on ne pove on se dere, on ne daje mnenje on ga vsiljuje, on ne pove po resnici on se zlaže kot slab šolar, on ne pove resnico on si jo omisli, on ne pozna miselne sklope, on spravi iz sebe nebuloze, on se ne šali on pove šarcizem( neumen dovtip  brez vsebine). On ni on, on je niče. Drugo, zasvinjal je državo z vsem kar ne sme biti. Zasvinjal in zasral je varnost državljank in državljanov  z ne varovanjem tega najsvetejšega v sodobnem svetu, varnost lastnine in življenja samega. To počne tako, da ne počne nič in ne dovoli,  da se sistem neguje in deluje  v prvinah  za katere imamo organe  v sestavi. On preko  Boštjana Poklukarja, svojega oprode za notranje zadeve  v ministrski preobleki  zavira delovanje države na ohranjanju nje same. Imamo schengensko mejo, je pa manj meja kot meja v kakšni banana republiki. Z neizvajanjem naloge policije in s tem države prispeva k njenemu morebitnemu skorajšnjemu razkroju. Propustna je na vsakem koraku, policiji odsvetuje izvajanje kompetenc, izvajati morajo  dela za katero niso registrirani, kot je »taksi« služba, ravnanje z bolnimi z nalezljivimi boleznimi, celo, če karikiram do konca, pred kratkim so nabavili 60 belo modrih »taksi« vozil z pomenljivim nazivom  modela Kadjar, zaradi bolj pristnega »domačega« počutja do prve namestitve. Se pripravljajo proti volji naroda, državljank in državljanov sprejeti in seveda udobno namestiti nove uboge »horde« potentnih spermalnih« bomb« za  napadanje naših žensk  in izrabe po živalsko in vse v  smislu dobrodošlice ter širokosrčnosti  na naših tleh. Ne dovoli samo organiziranost  državljanov za zaščito meje in države. Domoljubu Damjanu in njegovim kolegom, ki žrtvujejo svoj čas in denar z srcem za domovino pa preprečujejo da se približajo meji, ki ni zaščitena. Celo sami policisti v obmejni patrulji  jih vržejo na pokrov od avtomobila z  orožjem in z  bojnim strelivom  v stanju pripravnosti,  izvajajo nekaj za kar ne vedo kaj izvajajo, vmes pa mimo jih peljejo avti  z potniki, ljudmi  z ne vedno   poštenimi nameni ali celo z nezakonitimi migranti. Važno je silo in prisilo izvajati nad  lastnimi državljani, tu pa je pogumen on in tisti ki daje neposredne ukaze. Višek »junaštva«, pri politično   nekompetentnih teletih z pooblastili, ki jih ne razumejo. S temi dejanji nevednosti, ali načrtne nevednosti v škodo državi in v prid kratkoročne koristi spreminjajo državo v »sprehajališče«  na dveh nogah v samo notranjost države kot je bilo za zaznati v  preteklih desetih dneh v okolici Domžal, Moravčah, Otiškem vrhu in še kje.  S tem dovolijo ogrožanje, zdravja , ekonomije , ki nas stane bistveno več še posebej zaradi nejasnosti in   pomanjkanje vizije kako rešiti , trenutno stanje in kasneje sistemsko.  Namesto sprehajanja tujih invazivnih hord  napumpanih lenuhov in mentalnih idiotov o tem da se bodo imeli lepo,  rabimo sprehajališča med krošnjami kot je bilo nedavno  tega odprto na Štajerskem, ki sočasno ponuja lepote in se služi denar. To je za nas prava stvar. Tretje kar  je zasral je  obrambni sistem države. Smo država NATA. Ja smo. In to je vse. Drugega ni nič. Čast  izjemam,  ki že več kot 15 let  v oddaljenem Afganistanu  v okviru NATO enot  počnejo nekaj  ki rešuje čast Sloveniji. Drugače pa minister Kalgon, pardon Karel  Erjavec veselo pogrkava, obljublja že drugi mandat pokojnine preko svojega sindikata, pardon stranke od  1000 EUR, vojaki hodijo z razpadajočimi  obuvali po svetu, jim  sunejo bojno strelivo, mentalno uničuje pripadnike profesionalnega vojaškega sestava v najbolj plodnih in ustvarjalnih letih in jih ozmerja za lažnivce. Gospod Kalgon( zato ker je vse v enem, minister za vsa področja od smetarskega,  vojaškega,  pravosodno področje in še i še). Seveda uživa v lastni nesposobnosti ob odločnem kritju  s strani predsednika Vlade, ki ga seveda rabi kot Sahara vode za obstoj Vlade za vsako ceno, cena ki pa je zelo visoka. Da  že dolgo en izpolnjujemo zavezo  do NATA o nujnosti namenjenega denarja iz BDP V višini  dveh odstotkov ampak  0, 87 % kar je smešno   in vsekakor med resnimi članicami  tudi posmeha deležno. Zaradi lasnega preživetja Šarca kot predsednika Vlade Karel ministruje  in po reki ugodja v škodo države pluje in nove politične kuje. Upajmo da bodo dokončno spregledali njegovi sindikalisti, pardon upokojenci in mu ne bodo dovolili še  enkrat   biti sestavni del komplota za uničenje še ne 30 le stare, mlade  slovenske države. Četrto kar je zasral in zasvinjal do konca je  slovenska zunanja politika. To je poleg lastne indolentnosti in bebavosti kar se zunanje politike tiče, zaupal, bolje rečeno v »trgovinskih«  pogajanjih ob sestavljanju Vlade  iztržil nekoč novi obraz z profesuro v politiki, dr. Miro Cerar. Moram priznati, pravzaprav moram biti » pravičen« pri porazdelitvi »uničevanja« slovenske zunanje politike  in jima dovoliti da si »uspeh« delita na pol. Marjan vsevedi je pokopal sebe v zunanji politiki isti trenutek ko je odpovedal napovedan in pričakovan  nastop v EU parlamentu, češ ni nobenega »haska« če bo on govoril pred prazno dvorano in pred 500 milijoni  TV gledalci v Evropi. Še norci so onemeli pred to drzno  in v nebo vpijajočo  neumnost brez možnosti na popravni izpit, kot je  bil primer v njegovi lesarski šoli. In ga ni več zunanje politično opaznega in  zaznavnega  razen pri skupinskih fotografiranjih pa še to  nekje zadaj in v kotu tako da še na prste more stati in glavo kot želva stegovati. Terapijo in celjenje ran si privošči v  družbi podobnih balkanskih političnih in diplomatskih »loserjev« kot sta Zaev in Vučić. Pa še domišljav je povrh vsega. Tu mu  diplomatski impotentnež Miro Cerar samo asistira, tu pa tam mu  dovoli obiskati kakšno obskurno diplomatsko tretje ligaško konferenco z zasedbo, ki ni primerljiva  in primerna za zunanjega ministra.  Važno je da je Zahodni Balkan pokrit in se lahko pogovarjajo  v nekakšnem » jugoesperantu« in obujajo spomine  na ekskurzije in časov skupne njima »ljube« države. Še Bolgarski Boyko Borisov nima časa, četudi nima neke pretirane diplomatske »gneče«.  Diplomatski »neuspeh« je drugo ime za slovensko zunanjo politiko, diplomatska obstranca ali marginalca na temu področju njuna legitimacija.  In kaj se zgodi z takšnim » uspešnem« premierjem in njegovim oprodam, pardon ministrom? Enako kot v situacijah  v živilskih  trgovinah  kot se ravna z blagom z pretečenim rokom ali hitro pokvarljivimi izdelki. Staknejo glave se zmenijo in sledi akcija. V primeru politike  kot je ta ki jo sestavljajo  instant politiki, se pač zgodi nujno potrebna akcija odstranjevanja  pokvarjenega političnega »blaga« ali drugače  imenovana politična trupla  na politični sceni. Usmrajenosti  je preveč, zasranosti prav tako. Še malo da se dokončajo posamezni politični procesi( beri kraje in ropanje  s strani globoke države in sektorskih  združb ali mafij) Ko se to dokonča pride čarovnik MK   z vžigalicami   in pokvarjeno robo  z pretečenim rokom zažge, počaka in na koncu ostane samo pepel. Politično prizorišče rabi  nove »vojake«.  Politični »inženirji« globoke države pa polne roke dela in spet na novo ekipiranje. Ostanejo drugoligaši ali politični nedonošenčki, ki so jih potisnili v prve vrste. To je večkrat ponovljen scenarij. Ali bomo mirno opazovali delo zlih rdečih sil Murgelskega kurjača, kako uničujejo kar je kar je normalno, potrebno, slovensko in evropsko na slovenskem. Nič  mečkat, nič stat,  nič spat. Zbudi se Slovenija! Vane K. Tegov

Več

Vane K. Tegov: Slovenija - raj za tihotapce in trgovce z nevarnimi »varnostnimi« elementi

 Vane K. Tegov Kaj se pravzaprav dogaja? Ali postajamo, sicer po korakih, vendar zanesljivo in nezaustavljivo srednjeevropski Libanon, Ljubljana pa bo kmalu svojo »mondenost« proti svoji volji zamenjala za kaotični Beirut. O tem se lahko prepričamo tudi s pomočjo novic, ki neprostovoljno, kljub nadzoru in očitnem informacijskem embargu s strani organov v sestavi in njihovih služb pri Ministrstvu za notranje zadeve, ki pridejo na plano, v medije in posledično temu do ljudi, državljank in državljanov. Policija predvsem politični del, se pravi minister, poveljujoči  in odredbodajalci pri uniformiranem delu zadnje čase namesto, da so zaposlen z ustavljanjem in preprečevanjem nezakonitih, ilegalnih vstopov  tujerodnih in ne vojnih migrantov, se ukvarjajo z lastnimi neuspehi, ki jih spreminjajo v pomembne zmage  v skrbi za uboge, garjave, bolne, lačne, ki pa »ima vsak pri sebi najbolj moderen mobil'c, vijolične evrske  bankovce za na pot«  in besedni zaklad v slogu  » refugees« in »Germany«.  Ob takšnem »nojevstvu« ali potiskanjem  glave v pesek ne pomaga nova flota policijskih 80 vozil na okrepljeni podlagi podvozja, pa še to s ponesrečenim imenom modela kot je  Kadjar s pustolovsko puščavskim pridihom, kot da so jih za nalašč pripeljali za njih in da bodo to njihovi »humanitarni« belo-modri taxiji in policisti njihovi taksisti, seveda dokler jih ne pokozlajo ali kako drugače posvinjajo.  Idealna priložnost da se nam še bolj »prešerno« in veselo  posmehujejo in s kazalcem na sencah si mislijo: «Tukaj so tako neumni da nam vse verjamejo, zdržati je treba v tej naši ubogosti, pa bo«. Seveda sledi namestitev ob visokih standardih glede azilantskih  in migrantskih   normativov,  v slogu »diagonale  Led TV sprejemnika najmanj 103 cm« in tako naprej,  do skrajnih nesmislov integracijskih nesmislov in abotnosti  kot spoznavanje kulture države gostiteljice in obisk muzeja. Izkoristijo prvo priložnost in jih ni več kot v pregovoru »odšli so v temno noč« ali v policijskem žargonu izginil je neznano kam ter seveda delajo na tem, da ga čim prej najdejo oziroma da ga izsledijo. Smo v zadnjem tednu so mediji oznanjali preko bolj ali manj s takšnimi naslovi vsebino mnogo bolj resnega in kompleksnega problema: Panika v Ljubljani: »Arabski moški kričal v središču Ljubljane »Alah e Akbar« in grozil mimoidočim« Policija je v prvih 10 mesecih letošnjega leta obravnavala 14.066 ilegalnih prehodov državne meje, kar je 71,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Najpogosteje so obravnavali državljane Pakistana, Alžirije in Afganistana. Namero zaprositi za mednarodno zaščito je po podatkih policije izrazilo 4441 ilegalnih migrantov.  Nezakoniti migranti se več kot očitno brez težav prebijejo v notranjost, kar kaže na to, da nadzor državne meje niti približno ni zadosten. Poleg primera v Lukovški občini, poglejte še primer Krtine pri Moravčah. Policisti  PU  Novo mesto so med opravljanjem nalog varovanja državne  meje  med  29. 11. in 2. 12. izsledili in prijeli kar 90 tujcev. PU Celje: Ilegalni prehodi državne meje med 29.11.2019 odo 1.12.2019 V petek, okoli 22.00 ure so policisti PP Slovenj Gradec na območju Doliča pri kontroli prometa ustavili 37 letnega državljana Ukrajine. Pri tem so ugotovili, da v vozilu prevaža štiri ilegalne prebežnike, državljane Iraka. Osumljenemu je bila odvzeta prostost in je bil priveden k dežurnemu preiskovalnemu sodniku zoper katerega je odredil sodno pridržanje. 2 državljana Iraka sta zaprosila za azil, dva pa bosta predana v R Hrvaško. Prav tako so policisti PP Rogaška Slatina v petek prijeli državljana Turčije, ki je ilegalno prestopil državno mejo. Zaprosil je za azil in je bil odpeljan v azilni dom. Včeraj  popoldan  so policisti PP Ormož na območju Središča ob Draviprijelo   skupino   šestih   državljanov  Sirije,  ki  so  na  zeleni  mejinedovoljeno,  iz  Hrvaške  vstopili v našo državo. Vse bodo vrnili hrvaškimvarnostnim organom. Pred dnevi je policija po prleških cestah cestah sredi vinorodnega Razkrižja lovila Turka, ki je s svojim avtomobilom prevažal sonarodnjake, ki so ilegalno prečkali hrvaško slovensko mejo. V begu ga je ustavil steber brajd. Kje pa je tukaj rešitev? Če bi razmišljal kot mentalno nedodelani in kakofonični sam s seboj, predsednik Vlade Marjan Šarec in njegov oproda, pardon minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, bi rekel, rešitev ni potrebna, vse je pod kontrolo. Državljanke in državljani lahko mirno spijo in sproščeno živijo. Če bi bili gluhi, slepi neumni ali s kot da smo eni »terci navadni«, neumneži, kot bi rekli Korošci, da bi verjeli. Ja v Beli Krajini (ne) mirno spijo že od leta 2017, s palico za vrati, za zagrnjenimi zavesami že zgodaj popoldne, po belokranjskih vinogradih  nič več ob zgodnji jeseni smeh veselje vino in jagnje ampak dvojne ključavnice Titan Kamnik pa še veriga z  debelino člena fi 8mm da jo ja še slon ne raztrga. Tudi v notranjosti se lahko mirno sprehajate po Malem in Velikem Slatniku brez bojazni se srečate s trumo 5-7, 9 tujcev ki govorijo nerazumljiv jezik, vi pa se jim smehljate, posebej to velja za naše slovenske ženske, bog ne daj da bi se jim res veselo nasmehnili, takoj imate novega sledilca, pa ne na Facebooku ali Instagramu  ampak kar za petami.   To da so šli tako daleč naokoli »raziskovati« v notranjosti celo v deželo Rokovnjačev in desetega brata , se pravi Moravče, Krtina, Domžale..Še na vašem dvorišču ob urejeni škarpi se majčkeno spočijejo… da ja ne bi hodili ven z štefanom vina ali kruhom in ter šunke..pazite da ne boste užalili obiskovalcev z svojo netaktno dobrohotnostjo.  Imeli boste problem. V naši  državi, preljubi Sloveniji imamo sila nadležne »nadzornike« našega gostoljubja do »lezilebovičev« iz oddaljenih dežel. Okrcali vas bodo in  dali na pranger, sramotilni steber,češ pazite kako se to  obnašate. In to dragi moji,    plačani so s mojim, vašim, našim, davkoplačevalskim denarjem. Dosti heca. To ni ničemur podobno. Vrag je dokončno odnesel šalo. Najhitreje kar je možno postaviti policijo in vojsko kjer je potrebno, na mejo. Nesposobnim za česar koli v zvezi z varovanem meje, varnostne ureditve in varnosti življenja in premoženja državljank in državljanov, nemudoma ponuditi odhod v sebi primerne službe, v kolikor so česa drugega zmožni kot politično in brez odgovornosti mlatenja prazne slame. Zdaj je čas, ko ni več časa za neplodne debate in podobne  zgrešene poteze in politične »strele« v  koleno lastni državi. Da bi imeli čim več sprehajališč med krošnjami, vinogradi, med pticami, labodi  ki bi blagodejno vplivali na počutje lastnih državljanov, in ne nadzorovano sprehajanje in rizikih pred okužbami na dveh nogah, je nujno neizogibno potrebno narediti konec vsega, kar generira slabo stanje v državi. Čas je za odhod, nemudoma brez  odlašanja, v kolikor  in dokler še ni prepozno za zasuk in vrnitev samim sebi, svojemu načinu življenja. Vane K. Tegov

Več

Zdaj je čas za spremembe - ampak ne za spremembe, ki jih nikoli ne bo!

Stanje je!? Je takšno, da ni za kaj. Ne samo da ni za kaj, ampak je zanič v več ozirih. Politično na primer, tisto kar je, prav je narobe, zato ker je dobro in  se z njim hoče dobro. Paradoks!  Nekje drugje, kjer vedo, ker vedo kaj je dobro, četudi opozicijsko in od drugih, ki niso »vaši,« sprejmejo in pohvalijo konstruktivno opozicijsko držo. Tukaj, v naši slovenski konstelaciji sil pa se še vedno gremo boja v jarkih, naši zoper vaše, na okopih, za ceno uničenja naroda in države.  Ideološki predznak pred normalnim, pred vsakdanjimi prioritetami, pred lastnimi državljani, ki se jih »naplahta« enkrat na štiri leta (v kolikor je  to res tako) ali pred vsakimi volitvami, z novo pripravljenim  »političnim« izdelkom« slabe kvalitete za instant porabo (kasneje se pokvari). Potem pa se ukvarjajo sami s seboj ali se glodajo (žreti se ne smejo, pazijo na ime, da jih ne bi imeli za kanibale), se obglodajo do kosti ali čisto blizu, požreti se nočejo, tudi za to, da ne bi kasneje pojedli svoje politične »izbljuvke«. In gredo naprej. Vedo ali ne, ne vem, vem pa da vedo da so prišli po nekem znanem političnem receptu znane politične kuhinje z  elitnega obrobja Ljubljane kjer že vrsto let deluje Politična akademija,  ki bi jo lahko parafrazirano imenovali »Male skrivnosti velikega mojstra politične kuhinje«, ki je značilna po izdelkih v katerih je zagotovo rdeča paprika kot začimba, seveda ob vseh drugih, ki so garancija za to,  da jed »uspe«. Sedaj postaja, verjetno zaradi let »Mojstra«  ta kuhinja vse slabša in ne slovi po tako »slovitih« izdelkov (beri politikov)  z dolgim rokom trajanja. To obdobje trajanja se rapidno, pospešeno krajša. Konkretno sedaj imamo,  po dobrem letu sestavljene jedi, ki bi v normalnih okoliščinah imela povsem drugačne  sestavine, jed (Vlada) bi se imenovala povsem drugače in seveda kuhar (predsednik vlade bi bil drug). Trenutna jed je v pozni fazi kisanja (skisanosti) in se čaka pa primeren čas in način,  da se jo odplakne skoti cevi in čeri politične kanalizacije. Sestavine lonca v katerega se jed  cmari se ne vzljubijo, ne ampak so antagonistične, nasprotujoče si, brez sinergičnega učinka. V takšnem primeru tudi  sami pregledniki (strankarski bossi) se niti ne približajo temu loncu in hitijo razlagati, da se  vmešavajo glavnemu kuharju v nadzor priprave jedi, da ne bodo kasneje krivi za slab okus ali neprebavljivosti jedi-beri političnih odločitev. Da je to tako,  priča tudi  vse več slabih političnih  želodcev in posledično temu slabostim bruhanja, bolezni in napovedi k drugemu oziroma odhod v politični »stalež«  ali opozicijo in vpis  v drugo politično akademijo. Nič več jim priokus pri ljudeh ne morejo  popraviti tudi  dežurni politični »popravljavci«  političnih mnenj ala Ninamedia, tudi zato  in kljub temu da se trudijo druga mnenja ustaviti,  ali če so že, da jih zminimizirajo, pa jim to vedno ne uspe  ali pa jim enostavno ne uspe, kot je bil primer politične »putanizacije« vloge SNS, ko mu je Ninamedia izmerila trikratnik v primerjavi  z meritvijo  javnega mnenja s strani Mediane. Blamaža prvorazredna, poteza k i jih  bo drago stala. Iz vsega naštetega se bo in se lahko, pravzaprav se mora ta »verein« razpustiti  jutri, čez en mesec, pol leta. Vse je odvisno od »kuharske« akademije.   Tudi vodja akademije, poleg starosti, počasne betežnosti (ko leva vrata avtomobila  zamenja za desno, volana pa nikjer), ni več toliko natančen pri izbiri sestavin. Tako da lahko rečemo da bo, nekaj drugega bo,  druga jed ali samo rahlo popravljena. Preverjanja so v teku. Kdo pa lahko  pripravi popravljeno jed, kdo bo pripravil  novo jed  in kakšne bodo sestavine? Po mojem ne bi smeli več ali pa nikakor ne tisti,  ki izhajajo iz do sedaj znane Akademije. Vse jedi so se pokvarile, so postale neokusne, slabe, povzročile celotnemu narodu  raznovrstne težave, zdravstvene , politične, eksistenčne,  nevarne za življenje samo. To je jasno in se lahko potrdi z realnimi podatki o padcu standarda in življenjske ravni prebivalstva, razen za 10 -15 %  ki so vezane na lonce- privilegije  ter da se jih slaba kuhinja ne tiče in za njih kuhajo-skrbijo  dvorni  kuharji in niso dnevno odvisni od stanja na področju politične kuhinje in vsemogočih kombinacij. Kdor spregleda mnenje o zdravju in političnem   počutju tako velikega odstotka  prebivalstva mora biti politično nor ali zrel za inštitucijo,  ki obravnava takšne in podobne norosti.  Žal sedanja konstelacija je zelo blizu tega stanja ali ravno v njem se paca. Rešitev je in mora biti. Zato so  in so pripravljeni ljudje,  ki si niso dovolili pokvariti politične » želodce«, nekateri ki so to poskusili in se umaknili, upam, da bodo te težave odpravili in da se bodo  lahko pripravili za priključitev na vlaku sprememb , ki je na postaji in čaka na žvižg »političnega« prometnika sprememb z možnostjo ekipe, kompozicije ki bo znala voziti, zvoziti in se  vključiti v kompoziciji v kateri ne bo iztirjanj ali v  slogu zgornjega razdelka, slabih želodcev, bruhanja in drugih zdravstvenih in političnih težav iz naslova slabe priprave. Prejšnjim (beri trenutnim) sestavljavcem jedi oziroma playerjem, po neuspešnem vodenju in seveda škodljivem po zdravju naroda vodenja Vlade in politike nasploh. Ja, pa nasvet pa  za prijavo na »patentni » zavod za nove športne discipline oziroma športe kot so: skakanje v prazen bazen; kobacanje po političnem blatu; laganje na dolge proge; pogrezanje prsta v »politično« marmelado in še in še. Resne zadeve ki se nanašajo na nas državljane  kot so: dvig standarda lastnim državljanom, nova delovna mesta, skrb za starejše,  zavarovanje lastne države pred nekontroliranem vdoru tujerodnih ljudi brez zakonske in tudi finančne podlage ter vključevanje časovne komponente v zvezi s tem, krepitev vloge Slovenije v EU in  v svetu, kar je v zadnjem obdobju dosegla najnižjo raven in je tudi za to predmet posmeha in neupoštevanja vredna in še česa. Odidejo  naj  in naj odstopijo. Prepustijo  naj sposobnejšim in boljšim od sebe. Sestavine kot so: Šarec, Poklukar, Erjavec, Zajc, Cerar itn.. pod nujno prepovedati omembo v sestavinah(ingredients) zaradi možnih pritožb državljanov na stranske učinke  slabega vpliva na zdravje državljanov. V skrbi za državljane, ki so jih polna usta, državljani njih  pa poln želodec proti svoji volji. Zato odstop. Nemudoma! Leto 2020, leto sprememb! Res je. Sprememba na bolje. Vsekakor Vlade kot takšne. Takoj, če že ne prej. Takšna kakšna je  garant za nacionalno katastrofo na več področjih. Rabimo  boljšo Vlado, ki jo bodo sestavljali boljše ljudje, boljši politiki, odlični strokovnjaki in profili ki so najbolj primerna za vsako področje. To rabimo! Tudi  ljudje so, ki to zmorejo. Zdaj takoj. V naslednjem letu  si želimo boljše zdravje na področju gospodarstva, politike zaposlovanja, skrbi za starejše, za nacionalno varnost, za bolj prepoznavno  in učinkovito zunanjo politiko in ne za posmeh ampak za državo ki ima v delovanju navzven svoj pečat in veljavo.  In, če zaključim v slogu večjega dela napisanega, želimo, da  vse to deluje  na državljane kot digestiv, pospeševalec dobrega zdravja brez kakršni koli črvičenj,  spahovanj in ostalih »zdravstvenih« težav  zaradi slabega vpliva neznosno slabe politike ki jo izvaja sedanja vlada in aparat, ki jo spremlja. Smo na preži, v visokem štartu! Vane K. Tegov

Več

Koliko kaže na Vladni uri? Bo zastavica padla? Kdo vse drži kljuko od vladnih izhodnih vrat?

Vladni prazen hod  ali stopicanje na mestu je vse bolj neznosno, škodljivo. Nobeni ugodni kazalci jim ne pomagajo.  Kljub pozivu predsednika Vlade Marjana Šarca k uvajanju nove tekmovalne discipline »skakanje v prazen bazen«, tekmovalcev  ni in ni, jih tudi ne bo. Gremo počasi in zanesljivo v nižjo ligo. Za nami je leto izgubljenih priložnosti   in nezmožnosti za karkoli Kakšno je pravzaprav stanje v državi, kakšen videz daje in kakšno je v resnici? Slabo! Delajo ga slabo tisti ki bi ga mogli kreirati, pripravljati ozračje za ugodno počutje in delovanje vseh deležnikov, ki delajo,  Vlado,  zakone in kar bi  naj bila njihova naloga. Vrti se ista lajna, mi bomo to pripravili, ono pripravili, bomo izboljšali stanje določenih delov populacije, ki nas najbolj  potrebuje, bomo dosegli to, da bodo imeli kaj od ugodne klime gospodarske rasti, konjukture… itn..itn.. Kaj pa imamo po dobrem letu? Največji uspeh  je to, da so stabilni, da ni volitev in ne to, kaj so naredili, kaj bi jih delalo vladajoče in ne capljajoče. Klasični politični larpurlartizem, če že ne  še kakšen »izem,« seveda z negativnim predznakom. Njihovo delo je prevečkrat usklajenost v neskladju želja in potreb, ki je obratno sorazmerno  z mentalnimi in intelektualnimi zmogljivosti, ki so potrebne za karkoli  spremeniti sprejeti in dojeti. Prvič v zgodovini  se dogaja,  da imamo tako porazno nesposobno vladno sestavo, da niti nekaj temeljnih stvari, ki jih imajo zapisane v koalicijski pogodbi, ne znajo pripraviti, in to kljub številčno ogromnem  administrativnemu aparatu. Rabijo zunanjo pomoč oziroma se priklopijo ali so ves čas priklopljeni na cevke za umetno dovajanje znanja kot infuzijo za njihovo totalno  anemičnost in impotentnost. Želimo si naprej, gremo nazaj. Dobili bi  radi nekaj, a ne znamo sestaviti  niti v tem kar se da pa sedimo (sedijo) na svoji administrativni birokratski  riti  napeti in nezavzeti. V Bruslju pa  je 2 milijardi evrov in več denarja za investicije, naš denar, za naše potrebe pa ga ne porabljamo. Z njim bi lahko izgradili na desetine domov za ostarele, lahko bi zgradili tretjo razvojno os, na desetine obvoznic, ki jih številni slovenski kraji nimajo pa jih potrebujejo kot Sahara vode. Ta denar leži v Bruslju zato, ker ga ta vlada ne zna porabiti. Ne samo, da ga ne zna porabiti, ne zna postaviti pred dejstvo ministra ki je zadolžen za kohezijski denar da ga »zrihta«. Ne gre tudi za to ker ni ministra, super »jaz kot ministrica« Alenka Bratušek, pa si prizadeva vso akumulirano znanje uporabiti bog ve kdaj, če kdaj.  Zamenjali so dva kohezijska ministra, eden prestar drugi preneumen, sedanja v.d. pa domišljava. Finančna karavana-perspektiva gre naprej, Vladniki lajajo in vse bolj zaostajajo. Kako pa bo, če še naprej tako? Najprej ne bo tako kot je sedaj tako, ker ne more niti , vsaj po normalnem rezoniranju.  Prvo, Vlada nima več  več dosedanje izven koalicijske »ljubice« Levice, ki je očitno ugotovila da bo šla v drugo politično(naborno) vas ali se bo igrala z drugim za vsako igro(beri zakon ali zakone)- na »veksl«,  kot je bilo včasih na plesih  na porokah na Štajerskem. Popolno divjaštvo v kadrovski politiki ali delitve-grabljenje plana po strankokratskih  kriterijih, brez kompetenc, lovijo nekdanje nezadovoljneže  iz drugih strank ali tistih ki so bili blizu  in  so pripravljeni za pet minut poslovne slave se izpostaviti. Interes države ni pomemben, pomembno je vzeti drugemu, imeti svojega izbranca ali izbranko, kjer pa je pohlevnost in ubogljivost zelo čislana karakterna, če že ni strokovna, prvina. To škodi in poškoduje  finance mnogokrat tudi trajno poškoduje osebe ki so obule prevelike kompetenčne čevlje, če se spomnimo Telekoma in odstopa predsednika uprave Matjaža Merkana, ki je nastopil funkcijo pred dvema mesecema. In še in še. Pa odškodnine,  pa nov,  za lase privlečen kandidat, in »kolo sreče«  se ustaviti noče…Tega je iz dneva v dan več.  Vlada se za svoje zakone spajdašila z novo (sicer staro v parlamentu)parlamentarno »putano« v obliki Jelinčičeve SNS. Za dnevno rabo in še za kašen sold. To Zmago zna. S tem, da je to  na kratek rok in z omejeno rabo..  Na vseh področjih jim polzi vladanje in vse povezano s tem. Polzijo jim neumnosti kot  je narek Banki Slovenije glede zaostrovanja kreditne politike, polzi jim področje zdravstva in drsi v cono sesutja, kjer je brain drain-beg možganov več kot očiten, priliv pa nezanesljiv in nekvaliteten. Vodstvo in minister pa ne sposobni in brez strokovnih ingerenc in vodstvenih kompetenc. Specialist za semena in živalske hrane pa minister.   Sodstvo je že lep čas vrtiček stare nomenklature in rdeče partijskih trdorokcev, ki malikujejo Ljuba Bavcona in njegove vloge pri ustvarjanju  KZ, ki si je pridelal status in slave naziva » Enver  Hoxha slovenskega pravosodja«. Izjeme ali odstopanja  diskreditirajo, šikanirajo, strokovno in cehovsko dotolčejo. Besede so potrebne, čeprav že dolgo odveč in nepotrebne kot takšne in bi morale odstopiti mesto spremembam, ukrepom in  čim bolj strožjemu izvajanju taistih  na področju  notranjih zadev, varnosti in posebej varovanju državne meje. Tukaj bi dodal poponoma zgrešeno početje vlade in pajdašenje  z enemu delu miselnosti , ki navaja benevolenten skorajda suicidni odnos do migrantske politike posebej perečega problema nezakonitih migracij. Intenziteta, posledice ki jih prinesejo za varnost, ekonomijo, narod, kulturo,  so nepopravljive in merljive z posledicami naravnih katastrof. O tem ima, pravzaprav Vlada nima ničesar dodelano do konca, za kar bi rekli to pa je nekaj  kar se mu reče politika, zakon,  ukrep, učinek. Nič od tega. Indolentnost, nedorečenost, medlost in strošek ter nažiranja in podiranja proračunskih  postavk. Posledice so že sedaj slabo obvladljive in spreminjajo vsakdan  vsem prebivalcem in celotni Sloveniji. Na slabše. Do sedaj. Zadnji žebelj v  krsto Vlade Marjana Šarca je  ta upokojencem obljubila zvišanje pokojnin za 6,5 evra. To bo začelo veljati šele z decembrom 2020. Ob tem se pri SAB sprenevedajo, kako gre za bolj pravično porazdelitev, medtem ko nekateri upokojenci za svoje zasluge jugoslovanskemu komunističnemu režimu živijo lagodno življenje, ostali, ki pa so trdo delali več kot 40 let, pa so prisiljeni na stara leta životariti. Tem bi nekaterih delih  nekdanje države, če parafraziram, bi rekli, » ne crkni osel do zelene trave, ki bo spomladi«. To je za populacijo ki šteje 620  tisoč ljudi  in je med 70-80 odstotkov  prejemnikov najnižjih pokojnin, ki ne presegajo 700 EUR dokaj veliko število je tistih ki imajo 600, potem je to žalitev človeškega dostojanstva skoraj ene tretjine prebivalstva. Najbolje za Slovenijo je? Da bo v Sloveniji  bolje, življenje  in vse kar sodi pod rubriko spodobno, dostojanstveno, človeško,   moramo opraviti  nekaj resnično  temeljnih korakov z stopnjo nuje-že prepozno, so: odprava cenzure, zajezitev finančnih in gospodarskih monopolov, kjer so vse prisotna ozadja, lobije, stara garda,   odprava imunitete za prvorazredne in nedotakljive kljub grehom, zato ker ščitijo še pomembnejšega grešnika in samega sebe. Ukiniti privilegije za samooklicano elito  in jih izenačiti z mano, s tabo in brez svetih rdečih trav in bikov.  Totalitarni simboli   in rituali da zavedno izginejo z dnevnega reda.  Razbliniti se nam mora dvom  in nejasnosti iz preteklosti, čeprav travmatično za prenekaterega. Zjasniti se nam mora slika  za naprej. In kaj še? Glede na stanje, ki ga lahko pričakujemo lahko sklepamo da je ta Vlada zaključila delo , mandat še ne. Prej je bilo blefiranja da se nadčloveško trudijo, sedaj nič več.  Nekaj mesecev mlatenja prazne slame, poziranja in kazanja navidezne složnosti zavzetosti in kazanje porcelanskih nasmehov, to bo skrajno domet peterice nezmožnih in nesložnih. Glede na to daje Slovenija od leta 2011 vstopila v spiralo predčasnih  volitev, je nekaj »normalnega« pred nami. Nenormalno je da nenormalno postaja normalno in mi kljub vsemu temu smo še kar naprej normalni. Volitve, predčasne so pred vrati, samo ne vemo koliko njih sočasno  drži za kljuko z željo čimprej stopiti pred volivci ter ali jim taisto kljuko drži nekdo  s zunanje strani. Od tega je odvisno kakšen datum bo in letni čas, ter oprema ki jo bomo rabili. Zagotovo bo pomlad prinesla pomlad v več ozirih. Jaz sem za, ker ne morem biti proti in zoper samega sebe. Bodite še vi, za boljši jutri,  tvoj moj, naš! Vane K. Tegov  

Več

Ohrid: »Mali Schengen ali veliki Balkan« odgovor, obup ali kompenzacija za neuspeh?

10. novembra so predstavniki treh balkanskih držav na Ohridu pristopili k realizaciji ideje, ki predvideva uvajanje ukrepov, s katerimi bodo pospešile postopke pri potovanjih ljudi in prometu blaga med državami. S tem bodo privlačnejše tudi za tuje vlagatelje.  Kaj pravzaprav pomeni s drugimi besedami? Države, vsaj dve od treh, Albanija in S. Makedonija, sta bili v mesecu oktobru zavrnjeni oziroma niso dobili datum za začetek pristopnih pogajanj ali z drugimi besedami njihova dosedanja pripravljenost je bila ocenjena kot nezadostna in premalo vsebinsko poglobljena,  Srbija pa sama pri sebi ve da tam jih še nekaj časa ne vidijo  oziroma da oboji shajajo dobro brez da ustvarjajo skupno bivanje na isti  politični in ekonomski platformi. Voditelji Severne Makedonije, Srbije in Albanije so se v okviru ideje "Malega Schengena" dogovorili za prost pretok delovne sile in potovanja med državami le z osebno izkaznico. Potovanja državljanov med tremi državami zgolj z osebno izkaznico  naj bi omogočili do konca letošnjega leta. Uvesti bi prav tako  tudi skupna delovna dovoljenja, kar bo omogočilo prost pretok delavcev med državami. Ob tem bodo uvedli tudi enotno priznavanje kvalifikacij in diplom. Med drugim bi naj z omogočeno  svobodo gibanja in pretoka blaga veljala na prostoru, kjer živi 12 milijonov ljudi. Ukrep naj bi jim  zelo koristil, saj »imajo« težave z delovno silo.  Vse lepo in prav.  Vprašanje je koliko je to ukrep ali dogovor ali odgovor na nekaj  in v kakršni meri  je to zares iskren dogovor. Po mojem mnenju je do »kontra« Bruxellesu na zavrnitev čeprav so v svojih domačih sredinah so pričakovale prej kaj drugega kot »trepljanje » po rami , češ, mi vas prosimo da nadaljujte  z vašimi reformami  in strukturnimi spremembami ker ste v vsakem primeru pred »vrati« Evrope. Njihova politična scena od vseh, posebej pa dveh držav, Makedonije in Albanije to ocenjujejo kot poraz celotnih  vladajočih garnitur. To posebej velja za »reformirano« Makedonijo kjer je premier Zoran Zaev podal odstopno izjavo z datumom veljave prvi januar 2019 ter predčasne volitve, ki imajo napovedan  datum  za 12 april. Kako se oni vidijo v okviru tega »mini  Schengena«? Po  besedah Aleksandra Vučića, srbskega premierja, bodo ustvarili "vzdušje, ki bo koristilo nemškim in drugim tujim podjetjem". "Naša gospodarstva bodo privlačnejša za neposredne tuje naložbe," poudarja srbski predsednik. Prav tako napoveduje, da bodo vse tri države predstavile skupne turistične ponudbe, s katerimi ciljajo predvsem na turiste iz Azije.  Prav tako  na vprašanje ali Srbija  pripravljena sprejeti kakršno koli alternativo članstvu v Evropski uniji, vse države v regiji zavezane evropski poti, da pa ni vse odvisno od njih. Makedonski premier Zoran Zaev  pa celo » da vse to,  po njegovi oceni pomenilo pridobitev za celoten Balkan« in "nas lahko spremeni v pomemben dejavnik v Zahodni Evropi, kamor stremimo", poroča makedonska tiskovna agencija. Albanski premier Edi Rama  k temu pove, da ni alternative evropski integraciji za Zahodi Balkan, vendar pa regiji ni treba čakati, da postane del EU-ja za reševanje nekaterih vprašanj. Zavzel se je tudi, da bi v "mali Schengen" enakopravno in na legitimni osnovi vključili tudi Kosovo, poroča srbska tiskovna   Realna slika pa je? Slaba, kontra produktivna, ne obetavna. Spomnimo, oktobra voditelji držav članic EU-ja, predvsem zaradi zadržka Francije, niso odobrili začetka pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, čeprav sta državi po mnenju Evropske komisije izpolnili pogoje. Severna Makedonija z zgodovinskim dogovorom z Grčijo o spremembi imena, Albanija pa s korenito in ambiciozno reformo pravosodja. Dejansko so to pristopi in odgovori samim sebi in tolažbo  za lastne neuspehe. Nobena reforma  se ne bo premaknila v pozitivno in želeno smer. Bistvo ali bolje povedano glavni vzrok za ne sprejem  oziroma zadržek k ne prižiganju zelene luči za začetek pristopnih pogajanj z vstop v EU je in ostaja sistemska korupcija in ne obstoj pravne varnosti  njihovih državljanov. To celo , posebej v Makedoniji gre v smeri poglabljanja tega problema. Tenzije ki so pod površino ostajajo, nekje se bodo poslabšali,  ali bodo nastale nove. Primer Albanije je takšen,  da sprva sicer navaja da se mora ogovarjati s Srbijo čeprav ne pričakuje napredka, ne izključuje kasneje vključitev Kosova, sočasno pa Srbija o tem noče slišati. Kosovo kot takšno pa nasprotuje pobudi, celo zavrnil je vabilo na srečanje v Ohridu. Glavni kandidat za novega kosovskega premierja Albin Kurti je celo  dejal, da "ne smejo dovoliti formiranja četrte Jugoslavije". To zadnjo trditev se delno potrdi s prisotnostjo predstavnikov sicer skeptičnih BIH in Črne gore. Kot je v navadi pri tovrstnih idejah s polno pompa in  nič kaj dosti vsebinskih obetov, bi naj napovedali nova srečanja že v decembru. S to pobudo celo se bodo dodatno razbohotile » pretok« nezakonitih početij za izbrane, vse ostalo pa ostane,  kot  je podtalno izsiljevanje, umazane igre,  dodatni pogoji  na izhodiščnih točkah blaga in storitev, s drugimi besedami kvečjemu nižanje že tako nizkih standardov v menjavah na vseh ravneh. Novi zapleti na obzorju ne pa jasna slika in nameni, da bi kar koli izboljšali. Če si bodo dvignili rating  na domačih političnih  prizoriščih, ali si bodo podaljšali življenje glede na začasno politično »»amputacijo« njihovih namenov povezanih z Evropo ostaja da vidimo, zvemo ali dočakamo. Ta sestanek liderjev držav  »lucky loser-jev«, je  igra za javnost ali teater na odprti sceni,  ali »bluzenje« v slogu izjave makedonskega premierja Zorana Zaeva o   nesrečnem  Balkanu kot  »mestu lepega in prijetega kraja za bivanje in ustvarjanje srečne prihodnosti« Kaj bo pravzaprav iz tega,  bo to  tisti ne najboljši stari Balkan ali novi še slabši Balkan-klan? Vane K. Tegov

Več

Članek Janeza Janše, ki je pretresel Evropo, deset let pozneje: “Je Berlinski zid res padel na obe strani?”

Objavljamo članek predsednika SDS Janeza Janše, ki je bil ob 20. letnici padca Berlinskega zidu objavljen 5. novembra 2009 na spletni strani publikacije European View. Članek je bil objavljen pod naslovom Padec berlinskega zidu in posledice razpada rdečih imperijev (v angleškem jeziku pod naslovom Did the Berlin Wall really come down on both sides?). Objavljamo ga v celoti (skupaj z opombami), ker je danes, natanko deset let pozneje,  bolj relevanten kot kdaj koli prej. Usodne dogodke pomladi in poletja 1989, ki so oznanjali konec hladne vojne in napovedovali padec Berlinskega zidu, sem spremljal iz zapora blizu Ljubljane. Zmaga Solidarnosti na poljskih sicer omejenih svobodnih volitvah, burni kongres Ljudskih deputatov v Moskvi, zgodovinski obiski in srečanja Gorbačova v Bonnu, Vatikanu, Pekingu, Berlinu ter na Malti (srečanje s predsednikom ZDA), odprtje železne zavese na meji med Madžarsko in Avstrijo, protesti po mestih Vzhodne Nemčije so imeli velik vpliv tudi na dogajanje v takratni SFRJ in seveda tudi na dogajanja v Sloveniji, ki je bila pred dvema desetletjema še ena od jugoslovanskih socialističnih republik s podobnim položajem, kot so ga imele republike v sklopu nekdanje ZSSR. Dogodki v Evropi so bili deloma zasenčeni s pokolom na Trgu nebeškega miru in s smrtjo iranskega voditelja Homeinija, hkrati pa so burna dogajanja povsod po svetu napihovala dramatičnost časa, ki smo ga opazovali izza rešetk. Za nas, politične zapornike, je bilo pričakovanje, da bo veter sprememb zajel celotno Vzhodno in Srednjo Evropo, še toliko bolj močno. Spomladi leta 1988, ko smo bili aretirani s strani komunistične politične policije ter nato obsojeni pred vojaškim sodiščem v Ljubljani na zaprtem procesu in brez pravice do odvetnika, je tudi v Sloveniji prišlo do množičnih protestov in do ustanovitve Odbora za varstvo človekovih pravic, ki je v dveh mesecih narasel na 100.000 članov. Slovenija, Ljubljana, 08.05.1989, Slovenija, Ljubljana, 08.05.1989, Foto: STA. Česa so se bali ljubljanski in beograjski apartčiki?Komunistična oblast se je zbala nemirov, zato smo na sojenju dobili relativno blage kazni od enega do štirih let zapora. Kljub protestom javnosti se je slovenska komunistična oblast odločila, da bo kazni izvršila, pri tem pa se je zanašala na upanje, da spremembe v Vzhodni in Srednji Evropi vendarle ne bodo usodneje vplivale na spremembo režimov v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi. Zanašali so se tudi na bojazen Zahoda pred divjim razpadom SZ in na posledično povečanje nevarnosti zaradi slabšega nadzora nad jedrskim arzenalom SZ ter na bojazen pred izbruhom etničnih konfliktov ob morebitnem razpadu SFRJ. Natančnejši pogled namreč danes pokaže, da obstaja razlika med Ljubljano in Moskvo na eni ter prestolnicami drugih nekdanjih komunističnih držav v Evropi na drugi strani. In kot so kazale bolj surove oblike razkroja malega rdečega imperija pred 20 ali 15 leti ter kot kaže sedanja rekomunizacija v Sloveniji in na Zahodnem Balkanu, so nekateri ostanki komunizma trdovratnejši v razbitinah malega kot pa v nekdanjih delih velikega rdečega imperija. Upanje Ljubljanskih in Beograjskih komunističnih aparatčikov, da bo komunizem v določeni obliki zaradi avtentičnosti pri njih preživel, je najprej temeljilo na prepričanju. V takratni komunistični doktrini v Ljubljani in Beogradu je namreč prevladovala teza, da sta bili komunistični revoluciji avtentični v SZ in SFRJ, drugam pa da so komunizem prinesli vojaki rdeče armade na svojih bajonetih. Kljub Gorbačovu in Perestrojki v SZ so se jugoslovanski komunisti trdno oklepali te teze. Bila je zapisana v načrt Generalštaba JLA z imenom Okop, na podlagi katerega je leta 1991 JLA izvedla oboroženo intervencijo v Sloveniji in kasneje na Hrvaškem. SGeneralštab JLA, Beograd. Foto: STA. Socializem je lahko preživel v SlovenijiTo tezo je zelo odkrito obelodanil tudi eden od tvorcev jugoslovanskega komunističnega represivnega aparata v času po smrti jugoslovanskega diktatorja Josipa Broza Tita, njegova nekdanja desna roka kot sekretar politbiroja KPJ in sekretar za notranje zadeve Stane Dolanc. Kot osebni prijatelj vodilnega slovenskega komunističnega politika Milana Kučana je leta 1990, ko je le-ta prepustil funkcijo predsednika CK ZKS nasledniku in kandidiral na volitvah za predsednika Slovenije, v njegovo predvolilno propagandno brošuro zapisal:»Mi imamo srečo – in Milan Kučan je to znal, upam vsaj, pravočasno izkoristiti – da je bila pri nas avtohtona revolucija, ki ni bila prinešena na sovjetskih bajonetih. Zato je to pri nas popolnoma nekaj drugega kot na Poljskem, Češkoslovaškem, v Bolgariji, Romuniji ali Vzhodni Nemčiji.« Vodilni slovenski komunisti in generali JLA so bili prepričani, da bo socializem kot enopartijska vladavina v mogoče nekoliko modernizirani obliki preživel v Jugoslaviji ali vsaj v Sloveniji in Srbiji ter v SZ. Njihovo prepričanje je temeljilo na vedenju o temeljiti čistki prebivalstva po zmagi komunističnih revolucij v obeh državah. Temeljite čistke kot fizično uničenje nasprotnika Čistke, s katerimi so po letu 1945 v Sloveniji fizično odstranili kakršnokoli sled politične konkurence, so bile najmanj enako temeljite kot v času najhujšega Stalinovega terorja v SZ. Po demokratičnih spremembah v Sloveniji leta 1990 je bilo na ozemlju, velikem dobrih 20.000 km2, na katerem živi 2 mio ljudi, odkritih preko 600 množičnih grobišč, med katerimi so mnoga večja od tistega v Srebrenici. Zadnje veliko množično grobišče je bilo odkrito leta 2009 v zapuščenem rudniku Huda Jama 40 km od glavnega mesta Slovenije. V zapuščenih rudniških jaških leži na tisoče na pol razpadlih trupel in nepokopanih moških in ženskih okostij, ki so večinoma brez strelnih ran. Komunisti so leta 1945 svoje žrtve enostavno žive pometali v zapuščene rudniške jaške, vhode pa zazidali in zabetonirali. Huda jama, opomin o temni komunistični strani.  Tisti dejanski ali potencialni nasprotniki komunističnega režima, ki niso bili pobiti takoj po končani vojni in komunistični revoluciji, so bodisi pobegnili v tujino bodisi končali v komunističnih koncentracijskih taboriščih in zaporih. Število političnih zapornikov v Sloveniji je naraslo v tisoče. Vsa leta komunističnega režima vse do 1988 so bili organizirani montirani sodni procesi, na katerih so mnoge povsem nedolžne ljudi obsojali na smrt ali na zaporne kazni. Ker so čistke in poboje izvajali domači komunisti, praviloma vsak v svojem okolju, so bile te bolj temeljite kot tiste, ki so jih izvajali sovjetski vojaki ali KGB v državah vzhodne in srednje Evrope. Hkrati je imelo veliko ljudi na komunistični strani krvave roke. Ker so se bali razkritja zločinov in odgovornosti, so pobijali cele družine in rodbine. Ne samo strahovlada, ki so jo ti postopki povzročali, temveč fizično uničenje politične opozicije je omogočilo dolgoletno vladavino diktatorja Tita in njegovih naslednikov. Ti so zato tudi leta 1989 računali, da je bila vsaka podlaga za močno opozicijo skozi desetletja uničena. Računali so, da lahko obdržijo večino oblasti tudi v primeru izvedbe formalno svobodnih volitev. Računali so, da bodo tisoči njihovih pripadnikov s krvavimi rokami naredili vse, da ne bo prišlo do spremembe oblasti in s tem do razčiščevanja preteklosti. Janez Stanovnik. Foto: STA. Propaganda “izdajalcev”, ki je še vedno v krvi SlovencevZačeli so veliko propagandno ofenzivo, češ da so bili vsi desettisoči, vključno z ženskami in otroki, ki so bili pobiti, kolaborantje z nacizmom in fašizmom. Še pred formalnimi spremembami so začeli privatizirati nacionalne in lokalne medije. V njih so vse do danes obdržali malodane popoln vpliv. Vsak, ki je javno postavljal vprašanje komunističnih čistk in pobojev, je bil v njih takoj ožigosan za simpatizerja kolaboracije in nacizma. Vse opisano postavlja pred nas vprašanje, ali je 20 let po padcu Berlinskega zidu, po vključitvi večine nekdanjih komunističnih držav Vzhodne in Srednje Evrope v EU in NATO, prostor in čas za eno samo veliko slavje ali pa so na mestu tudi določena opozorila?   Smo mogoče ob velikih premikih kaj spregledali? Smo dovolj preučili vzroke, ki so omogočili Srebrenico? Smo se EU vprašali, kako je mogoče, da so Milošević, Mladič in drugi nekdanji vodilni jugoslovanski komunisti brez pomišljanja ukazali fizično uničenje tisočev po natančno istih vzorcih kot njihovi vzorniki leta 1945? Kako je mogoče, da je ideologija zločina preživela v tolikšni meri, da je ponovno povzročila smrt desettisočev sredi Evropske celine? Nam, ki živimo v Sloveniji, so odgovori bližje. Nosilec komunistične strahovlade in neposredni organizator pobojev desettisočev brez sojenja po končani vojni in revoluciji v Jugoslaviji, Josip Broz Tito, je namreč danes na celotnem prostoru JV Evrope še vedno vsaj deloma spoštovan in cenjen.  Kljub temu, da javnost danes že razmeroma veliko ve o njegovih zločinih. Neokomunistična propaganda je namreč izjemno močna. Vedno, ko je bilo npr. v Sloveniji v zadnjih desetletjih odkrito kako novo množično grobišče, so množični mediji pospremili odkritje z dvema komentarjema. Najprej so vse žrtve v grobiščih kar počez razglasili za sodelavce nacifašizma. Tudi, če so bila v grobiščih ženska in otroška okostja. Nato pa so se pojavili glasni pozivi, naj se država ne ukvarja s »prekopavanjem kosti« in trošenjem denarja, saj zaradi tega ljudje ne bodo nič bolje živeli. Na koncu propagandisti vse skupaj povežejo v »racionalno« razlago, da je bil Josip Broz Tito kljub vsem dokazanim zločinom velika zgodovinska osebnost, voditelj svetovnega gibanja neuvrščenih in jugoslovanskega samoupravnega socializma, v katerem naj bi živeli bolje in bili bolj enaki kot pa danes v kapitalizmu. Državni zbor še ni sprejel resolucije o totalitarizmih.  Ko lahko obsodi Putin, leva slovenska politična srenja pa neSeveda v normalni družbi ni mogoče obsoditi zločina in v isti sapi malikovati zločincev. Enak problem imajo v Moskvi, ali pa ima zaradi tega EU problem z Moskvo. Ni mogoče obsoditi Stalinovih in Leninovih zločinov, hkrati pa oba malikovati kot velika voditelja. Denacifikacija Nemčije je ustvarila temelje za sedanjo EU. Dekomunizacija vzhoda nas še čaka, drugače bomo slej ko prej soočeni s takšnimi ponavljanji zgodovine, kot smo mu bili priča v Srebrenici. Še posebej sta problematična oba centra t.i. avtentične komunistične revolucije. V SZ danes živeče generacije nimajo neposrednega vedenja o časih pred komunistično revolucijo, saj je bila v Leninovih in Stalinovih čistkah fizično uničena ali pregnana najprej vsa nekomunistična inteligenca, nato pa so čistke pospravile še velik del izobraženih komunistov. Kljub temu pa je nekdanji ruski predsednik Putin pred leti položil cvetje na grob desettisočim ustreljenih v času Stalinovih čistk na vojaškem poligonu blizu Moskve ter javno ostro obsodil te zločine. Avgusta leta 2009 pa je kot predsednik vlade ruske federacije ob 70. obletnici začetka druge svetovne vojne v pismu Poljakom obsodil tudi pakt med Hitlerjem in Stalinom. Tega pakta slovenski komunisti še vse do danes niso jasno obsodili, ob njegovem podpisu pa so ga javno zagovarjali. Zaradi tega celo danes, ob 70. obletnici napada Hitlerjeve Nemčije na Poljsko večina slovenskih medijev ne omenja, da je Poljsko napadla in deloma okupirala tudi takratna Stalinova Sovjetska zveza. Zaradi temeljitih komunističnih čistk je tudi v Sloveniji prav tako kot v nekdanji SZ preživel le majhen del nekdanje inteligence. Tovrstne čistke so bile med vsemi deli nekdanje Jugoslavije najbolj drastične ravno v Sloveniji. Otrokom iz nekomunističnih družin, tudi če so čistke preživeli, dolgo časa po revoluciji ni bilo omogočeno, da bi v podržavljenem gospodarstvu ali v zavodih kljub znanju ali očitnim sposobnostim prevzeli kakršnokoli vodilno mesto. Za zaposlitev v kolikor toliko pomembni službi so zahtevali članstvo v komunistični partiji oz. Zvezi komunistov.   Posledice takšnega stanja so v Sloveniji močno vidne tudi danes. Naj naštejem samo nekaj najpomembnejših: V pomladnih dneh leta 2009, ko je bilo odprto množično grobišče Huda jama in so kamere nacionalne TV prikazale vso grozoto posledic komunističnega zločina, je predsednik komunistične veteranske organizacije Janez Stanovnik, ki je bil v času SFRJ dolgo časa diplomat v službi v OZN, v poskusu zanikanja lastne odgovornosti za zločine izjavil, da so bili poboji po končani vojni izvršeni na ukaz maršala Tita in da je on izključno odgovoren zanje.  Ko se po zločincu spet poimenujejo mesta in uliceKot posledica te izjave se je pojavila zahteva, da se iz slovenskih mest in trgov odstranijo spomeniki in poimenovanja po nekdanjem jugoslovanskem diktatorju, ki jih je še veliko. Stranke aktualne leve vladne koalicije so ostro nastopile proti tej zahtevi.Podmladek vodilne vladne stranke Socialnih demokratov(pravna in materialna naslednica nekdanje komunistične partije Slovenije) premiera Boruta Pahorja je objavil sporočilo za javnost, v katerem je zagovarjal ravnanja diktatorja Tita in zatrdil, da je bil čas komunistične revolucije, v katerem je prišlo do množičnih zločinov, čas napredka za takratno Jugoslavijo.   Predsednik republike dr. Danilo Türk, izvoljen s podporo levih postkomunističnih strank, pa je v kamero nacionalne TV na vprašanje, kako komentira odkritje množičnega grobišča Huda jama z več tisoč nepokopanimi trupli dejal, da je to drugorazredno vprašanje in da ga ne bo komentiral. Levičarske stranke v Ljubljani, slovenskem glavnem mestu, pa so pod vodstvom župana Zorana Jankovića, sicer tesnega prijatelja nekdanjega predsednika slovenskih komunistov in kasnejšega predsednika RS Milana Kučana, na mestnem svetu s svojo večino sprejele sklep, da se ena od vpadnic v mesto Ljubljana poimenuje po bivšem diktatorju Titu. Takšna ulica je v Ljubljani obstajala do svobodnih volitev leta 1990, nato pa je bila preimenovana. Po 20 letih so slovenski neokomunisti dosegli povratek nazaj.  V istem času, ko so postkomunisti v Ljubljani odločali o poimenovanju ulice po nekdanjem diktatorju Titu, je Evropski parlament sprejel resolucijo o Evropski zavesti in totalitarizmu, v kateri obsoja vse totalitarne režime, se klanja njihovim žrtvam ter predlaga državam članicam, da obeležijo 23. avgust kot dan spomina na žrtve vseh totalitarizmov v Evropi. V Sloveniji je resolucija naletela na velik odpor vladajočih postkomunističnih sil. Vlada je izjavila, da 23. avgusta ne bo z ničemer obeležila. Njen predstavnik je v parlamentu nato uradno izjavil, da vlada Boruta Pahorja resolucije parlamenta EU ne podpira. Predstavniki komunistične veteranske organizacije so resolucijo ostro napadli. Manjšo slovesnost ob tem dnevu spomina je 23. avgusta 2009 pripravil Center za narodno spravo, ki je bil ustanovljen pred nekaj leti, vendar se prireditve ni udeležil prav nihče iz vlade ali iz vrst vladajoče koalicije. Ostanki berlinskega zidu danes. O resoluciji, ki jo Ljubljana vztrajno zavračaPodobno resolucijo kot EP je letos sprejela tudi parlamentarna skupščina Sveta Evrope. Eden od pobudnikov za sprejem te resolucije je bil tudi poslanec italijanske manjšine v slovenskem parlamentu Roberto Battelli. Po sprejetju te resolucije, za katero je glasovala ogromna večina članov parlamentarne skupščine SE, je sledilo nekaj sicer ne ravno glasnih protestov iz Moskve, ki se ni strinjala z enako obravnavo vseh totalitarizmov, v tem primeru nacionalsocializma in komunizma. Slovenski član parlamentarne skupščine SE Battelli je bil doma deležen grobih pritiskov in medijskih napadov ter celo zahtev po odstopu. Zunanje ministrstvo RS pa se je z uradno izjavo distanciralo od njegovega ravnanja. Ob nastopu levičarske postkomunistične koalicije konec leta 2008 je minister za finance dr. Franci Križanič iz stranke SD kot svetovalca v svoj kabinet angažiral nekdanjega agenta komunistične tajne policije (SDV) Dragana Isajlovića, ki je leta 1988 osebno aretiral Davida Tasiča in Janeza Janšo in bil zato znan kot personifikacija komunistične represije. Isajlović je brez ustrezne izobrazbe in izkušenj na področju financ, minister pa je ob njegovem angažiranju dejal, da sta dolgoletna prijatelja. Z njegovo zaposlitvijo se je na koncu kljub nekaterim javnim protestom strinjal tudi predsednik vlade Borut Pahor.   Ta sicer obroben primer pa ima velik simbolni pomen. Slovenija je namreč edina postkomunistična država, članica EU, v kateri po padcu Berlinskega zidu in demokratičnih spremembah v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja ni bila izvedena niti najbolj blaga oblika lustracije, prav tako pa niso javno dostopni niti arhivi nekdanje politične policije. Postkomunistične stranke so vse takšne poskuse vztrajno preprečevale, leta 1997 so v parlamentu RS enotno glasovale celo proti potrditvi Resolucije Sveta Evrope št. 1096 o razgradnji nekdanjih totalitarnih komunističnih režimov.  V Sloveniji so danes tako še vedno na visokih položajih v sodstvu, tožilstvu, diplomaciji, gospodarstvu, administraciji, uredništvih medijev in celo tajnih službah nekdanji uslužbenci in sodelavci komunistične tajne policije, ki so v prejšnjem režimu drastično kršili človekove pravice. Zadnji predsednik komunistične stranke iz časov pred svobodnimi volitvami je celo ustavni sodnik, njegov naslednik pa je bil dolgo časa predsednik programskega odbora nacionalne TV, danes pa je predsednik Olimpijskega komiteja. Milan Kučan in Slobodan Miloševič. Foto: STA. Kučan in Forum 21Takšno stanje na svojstven način pojasnjuje velikokrat ponovljano tezo iz 90-ih let prejšnjega stoletja, da se je »Berlinski zid podrl na obe strani«. Avtor te teze, bivši predsednik ZKS in RS Milan Kučan je z njo utemeljeval svojo obrambo preddemokratičnega režima ter zavzemanje proti kakršnimkoli spremembam, ki bi lahko trajno razgradile tisto dediščino komunizma v Sloveniji, na kateri temelji oblast postkomunistov. To pa so trije stebri in sicer ideologija, propaganda in finančna moč. Paradoksalno so danes nasledniki in zagovorniki komunističnega režima pretežno najbogatejši sloji v Sloveniji.   Po preteku svojega tretjega mandata predsednika RS je Milan Kučan ustanovil civilnodružbeno združenje z imenom Forum 21, v katerem so se z nekaj izjemami zbrali ljudje, ki so v zadnjem desetletju izjemno obogateli in so danes lastniki nekaterih največjih slovenskih podjetij. Ko so nekateri opozorili na razkorak med levičarsko politično orientacijo Foruma 21 in izjemno bogatim članstvom ter njegovega predsednika Kučana vprašali, zakaj med članstvom ni revnejših slojev ter kje so ostali delavci in proletarci, jim je le-ta cinično odgovoril: »Proletarci so tam, kjer so vedno bili. Na svojih delovnih mestih.«  Evropa lahko trajno obstane samo kot Evropa vrednot. Institucije so pomembne, prav tako vsesplošen napredek. Vendar bo Evropski temelj brez krepitve vrednostnega temelja v veliko večji nevarnosti kot brez nove institucionalne pogodbe. Tega dejstva ne smemo izpustiti izpred oči in še posebej ob 20. obletnici padca Berlinskega zidu in pred integracijo držav Zahodnega Balkana v EU mora biti EU sposobna zahtevati od novih članic, da dosledno razčistijo s preteklostjo. Tako s skrajnimi nacionalizmi, kot z ambivalentnim odnosom do zločina, t.j. z odobravanjem uporabe komunistične metode fizičnega uničenja nasprotnika. Spoj komunizma in nacionalizma na Balkanu pogost pojavDržave zahodnega Balkana, ki čakajo na vstop v EU, bi morale poleg sprave zaradi spopadov pred Daytonom doseči tudi obračun s preteklostjo, ki je pripeljala do spopadov in ideologijo, po kateri cilj opravičuje sredstva. V ravnanju Miloševića in Mladića je premalo videti samo skrajna nacionalista. Nekaj manjka, kar bi lahko v celoti pojasnilo neverjetno brutalne zločine v BIH, RH in na Kosovu. To je spoj nacionalizma in komunistične ideologije, ki je bil očiten. Je skrajni proizvod jugoslovanskih komunističnih in vojaških akademij, v katerih so učili, da je temeljni cilj razrednega boja fizično uničenje nasprotnika. Ta spoj je proizvedel nacionalsocializem konec 20. stoletja v sicer drugačnih okoliščinah, a z enakimi zločinskimi posledicami, kot v prvi polovici prejšnjega stoletja. V času, ko smo verjeli, da kaj takšnega ni več mogoče. Verjetno je zato ideološka podlaga gorja na Balkanu ostala nekako v ozadju preučevanj. Tudi zato, ker so mogočni ostanki komunizma v prostoru Jugovzhodne Evrope zelo pazili, da bi na Zahodu ne začeli preučevati globljih vzrokov za Srebrenico in balkansko tragedijo nasploh. Hkrati se je zdelo, da je dogajanje na Zahodnem Balkanu nekaj manj pomembnega, drama na stranskem odru, ki ne bo odločilno vplivala na sezono v gledališču.   Padec Berlinskega zidu ter konec hladne vojne namreč pomeni tudi začetek globalizacije, razmaha novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter razmaha verskega ekstremizma. Pri tem zadnjem gre še za en korak dlje od uničevalnih ideologij 20. stoletja. Tako pri fašizmu kot nacionalsocializmu in komunizmu cilj opravičuje sredstva, zločin pa je legitimno sredstvo za njegovo dosego. Pri verskem ekstremizmu je temu dodana še fanatična pripravljenost neposredno žrtvovati svoje življenje za doseganje nekega cilja. Zato se zdi mogoče na prvi pogled nevarnejši, čeprav dejansko ni.  Ne zdi se namreč verjetno, da bi bilo mogoče na ta način povzročiti toliko žrtev in takšno civilizacijsko uničenje, kot ga je npr. povzročil komunizem v SZ ali SFRJ ali nacionalsocializem v delu Evrope. Komunistična uničevalna metoda, uporabljena v času komunistične revolucije v Jugoslaviji in po njej ali v Srebrenici pred desetletjem je namreč mobilizirala izvrševalce zločina na podlagi njihovega prepričanja, da bodo s skrajnim zlom, povzročenim drugim, koristili neposredno sebi in svoji rasi in to takoj, ne šele na drugem svetu. Sedež Evropskega parlamenta v Bruslju. Foto: EPA. Prihodnost Evropske unije in EvropeZgodovina je dokazala, da je za neposredne koristi mnogo lažje pridobiti množice kot za neposredno osebno žrtvovanje. To pa je globlje bistvo nevarnosti obuditve totalitarnih ideologij, med katerimi ima komunizem na Balkanu vedno na voljo enostavno križanje s skrajnim nacionalizmom. Zato se je lahko zgodila Srebrenica. Zločin, ki se v tolikšnem obsegu v novejšem času ni zgodil nikjer drugje v Evropi. Tudi na ozemlju bivše SZ, kjer je razpadel veliki rdeči imperij, ne. Dobrega pol stoletja po nastanku, dvajset let po padcu Berlinskega zidu in pet let po veliki širitvi EU zlagoma prihaja v stanje, ko bo prvič sposobna natančno definirati svoj lasten, tako imenovani nacionalni, bolje rečeno evropski interes. Ta je seveda tudi doslej obstajal, sicer EU ne bi niti nastala niti v 50 letih dosegla sedanje stopnje razvoja in notranje kohezije. Bil pa je osredotočen na ustanovne cilje EU: mir in stabilnost ter ekonomski razvoj Evrope. Vendar pa se je v tem času zgodilo še dvoje. Svet se je globaliziral in postal soodvisen bolj kot je bil kadarkoli doslej. EU je danes sposobna skupaj nastopiti pri stotinah zadev, kjer so še pred 20 leti posamične članice imele diametralno nasprotne interese. Postalo je dokaj očitno, da bo EU v prihodnjih letih lahko uresničevala temeljne cilje svojega nastanka samo tako, da bo sposobna pomembno vplivati na zunanje okolje. Nekateri temu pravijo sposobnost sooblikovanja globalizacije. Sooblikovanja na način, da bodo zaščitene temeljne vrednote, na katerih je zgrajena EU in da bo možen njen nadaljnji razvoj na osnovi teh vrednot. Zaradi tega je še toliko bolj pomembno, da vrednotnega temelja EU nikoli ne izgubimo izpred oči. Ne pri notranjem poglabljanju ne pri širitvenem procesu. Kajti če pristanemo na tezo, da se je Berlinski zid v vrednotnem smislu podrl na obe strani in da je združena EU danes le konglomerat vrednot izza obeh strani zidu, t.j. tako demokracije kot komunizma, potem smo pristali na smrtonosne viruse v evropskem telesu in v končni fazi na to, da se nam slej ko prej spet lahko kje ponovi Katyn, Huda Jama ali Srebrenica. Janez Janša, 2009 Opombe: (1)    Slovenska tajna politična policija (SDV), neposredno podrejena Zvezi komunistov in njenemu predsedniku Milanu Kučanu, je maja in junija 1988 aretirala in predala vojaškemu sodišču JLA sodelavca in urednika mladinskega časopisa Mladina Janeza Janšo in Davida Tasiča. Slovenskega podčastnika Ivana Borštnerja je aretirala vojaška varnostna služba. Poleg omenjene trojice je bil na znamenitem procesu proti četverici obsojen tudi urednik Mladine Franci Zavrl, ki pa se je branil s prostosti. Komunistična oblast je želela s procesom prestrašiti javnost, v kateri so se začele pojavljati zahteve po demokratičnih spremembah in zaščiti človekovih pravic. Mladinski časopis Mladina je bil v tistih časih (danes je po olastninjenju s strani nekdanjih aparatčikov kljub istemu imenu tednik s povsem drugačno usmeritvijo) prostor za objavo kritičnih prispevkov o komunizmu, priviligiranem položaju komunistične in vojaške elite ter solidarnostnih prispevkov za podporo političnim disidentom po takratni Jugoslaviji in Evropi. Proces je prvič po letu 1945, ko se je po krvavi revoluciji v Sloveniji vzpostavila komunistična oblast, sprožil velike proteste javnosti, ki so dobili skupno oznako Slovenska pomlad in ki so bili ključni vzvod za razpis prvih svobodnih volitev.   (2)    Stane Dolanc, v knjigi Milan Kučan/Igor Savič; Ljubljana: Emonica, 1990 (Zbirka Portreti Emonice). Stane Dolanc je bil na začetku svoje politične kariere tudi ustanovitelj in direktor politične šole za novinarje v Ljubljani (danes FDV), ki še vedno deluje in vzgaja generacije novinarjev brez zadostne kritične distance do totalitarnega komunizma. (3)    Prepričanje velikega dela javnosti v Sloveniji, da se je v času komunizma živelo bolje seveda nima nobene podlage v empiričnih podatkih, ampak je predvsem posledica propagande. Pred začetkom 2. svetovne vojne, ki so jo komunisti izkoristili za krvavo revolucijo in prevzem oblasti,  je povprečna plača v Sloveniji znašala preko 70 % povprečne plače v sosednji Avstriji. Leta 1989 ob koncu komunističnega režima v Sloveniji pa je povprečna plača v Sloveniji dosegla komaj 30 % povprečne plače v Avstriji. Vir: demokracija.si

Več

Zavodu za turizem in razvoj Lendava priznanje Pomurske turistične zveze za strokovno delo

12.12.2019

preberi več

Podmladek SDS v Mariboru se želi aktivno vključiti v politična dogajanja v mestu in državi

11.12.2019

preberi več

Romeo Varga: Lendavski Zavod za turizem in razvoj s smelimi projekti v leto 2020

11.12.2019

preberi več

Pogovor z dr. Lovro Šturmom ob Dnevu človekovih pravic

11.12.2019

preberi več

VIDEO: Dr. Milan Zver: Boj proti demenci mora postati ena od prioritet EU

11.12.2019

preberi več

VIDEO Sreda v sredo! Dr. Milan Zver: Letos še ni moč pričakovati Brexita, vse bo odvisno od parlamentarnih volitev v VB

V tokratni oddaji Sreda v sredo je sogovornik novinarja Borisa Cipota evropski poslanec SDS/EPP dr. Milan Zver. Oddaja je nastala le nekaj dni po 26. kongresu Evropske ljudske stranke v Zagrebu, zato je bil uvodni del oddaje namenjen kongresnemu dogajanju, Donaldu Tusku kot novem predsedniku EPP, seveda tudi vsebinam 11. resolucij, ki so jih sprejeli delegati EPP iz 40 držav. V nadaljevanju sta govorila o "razpokah" med zahodnimi in vzhodnimi članicami EU, ki jih bo morala nova EU komisija, na čelu katere je danes izvoljena nemška predstavnica Von der Leynova, še kako upoštevati pri krmiljenju EU v naslednjih petih letih. Dejstvo je, da tako Kitajski, kot ZDA in Rusiji še najbolj ustreza šibka EU, četudi gre za najmočnejše gospodarstvo na svetu.Z dr. Milanom Zverom sta govorila tudi o projektu Erasmus+, ki bo v naslednjih mesecih moral prestati trialog med EU parlamentom, EU komisijo in Evropskim svetom, do leta 2027 pa naj bi zajel kakih 12 milijonov mladih Evropejcev.

Več

Branko Šumenjak, državni svetnik: Država se dela norca iz upokojencev! Ni izključen punt upokojencev!

V tokratni Sredi v sredo je bil sogovornik državni svetnik in predsednik seniorjev SDS Branko Šumenjak. Govorila sva o delovanju državnega sveta, ki zaradi svoje odločne drže postaja vse bolj moteč za oblastno koalicijo, saj ji je s sprejemanjem odklonilnega veta že večkrat zmešal štrene pri njenem lomastenju po javnih sredstvih. Zadnji primer je bil zakon o izvajanju proračuna. Veto ni izključen tudi pri morebitnem sprejemu proračunov v DZ za prihodnji dve leti, če bo obveljala zahteva ministra Bertonclja po znižani glavarini.  Da se država dela norca iz upokojencev, je prepričan Branko Šumenjak, saj namesto pokojninske reforme upokojencem "obljublja" izravnavo, ampak to šele deembra prihodnje leto, če bo seveda gospodarska rast dosegla 2,5%. V klubih seniorjev pomladnih strank se dogovarjalo, da pripravijo protest, na katerem bodo Šarčevo vlado jasno in glasno opozorili, da jim je zmanjkalo potrpljenja. Demografski sklad kot drugi steber zagotavjanja denarnih virov za pokojnine, je edina rešitev, ki bi jo morala vlada upoštevati pri pripravi nove pokojninske reforme. VIDEO:

Več

Janez Janša: To je globoka država. To ni politična tvorba. To je mafija.

"Šarčeva koalicija po letu dni vladanja navaja kot največji uspeh to, da so, da so stabilni, da ni volitev in ne to, kaj so naredili. Na začetku življenja te čudne koalicije smo rekli, da bo čas pred nami, čas izgubljenih priložnosti za Slovenijo. Zdaj lahko rečemo, da je za nami leto in še več izgubljenih priložnosti,« je včeraj v oddaji Dialog na Nova24TV dejal predsednik SDS Janez Janša. Včeraj zvečer je v oddaji Dialog voditelj Aleksander Rant gostil predsednika SDS Janeza Janšo. Spregovorila sta o aktualnih političnih temah, o slovenskem sodstvu, o črpanju evropskih sredstev ter o nekaterih ukrepih SDS, ki so namenjeni izboljšanju stanja državljank in državljanov Republike Slovenije. Uvodoma sta sogovornika spregovorila o možnostih ponovnih predčasnih parlamentarnih volitev. Predsednik SDS je prepričan, da so slovenski volivci utrujeni od vseh volitev, ki so se zvrstile v preteklih letih in da vlada izkorišča prav to dejstvo. Po njegovem mnenju je za nami leto izgubljenih priložnosti, vendar v kratkem ne pričakuje predčasnih volitev, saj se vseh pet koalicijskih strank novih volitev boji. » V trenutni koaliciji se vseh pet strank boji volitev. Nekatere se bojijo tudi, da bodo izpadli iz parlamenta. Ko gre za strateško vprašanje, ni dveh kategorij strank v tej koaliciji, so samo tiste, ki se volitev bojijo,« je dejal Janša in ob tem opozoril, da se gospodarstvo ohlaja in da trenutna koalicija ni storila ničesar za gospodarsko rast, kar zna v prihodnosti predstavljati problem za obstoj koalicije same. Na izziv, ali bi stranka SDS lahko prevzela vodenje države, je Janez Janša odgovoril: »Če bi bila Slovenija normalna država, bi takšna vlada že obstajala in bi bila situacija drugačna in te krize sedaj ne bi bilo. Slovenija bi bila stabilna v napredku, ne pa stabilna v stagnaciji in nazadovanju.« »V Bruslju je 2 milijardi evrov in več denarja za investicije, ki je naš denar, pa ga ne porabljamo. Z njim bi lahko izgradili na desetine domov za ostarele, lahko bi zgradili tretjo razvojno os, na desetine obvoznic, ki jih številni slovenski kraji nimajo. Ta denar leži v Bruslju zato, ker ga ta vlada ne zna porabiti. Ne samo, da ga ne zna porabiti, tudi tako imenovani čuvaji slovenske politike v osrednjih medijih ne postavljajo nobenih vprašanj v zvezi s tem, kje je minister za to. Že več kot mesec dni nimamo ministra, ki je odgovoren za črpanje evropskih sredstev pa pri tem ni nobene kamere pred gospodom Šarcem, da bi ga vprašali, kdaj bo končno popolnil to vlado,« je bil oster Janša, ki je mnenja, da stranke na levem političnem parketu niso suverene, saj o tem, kaj bodo počeli ne odloča članstvo, ampak javnomnenjske raziskave, globoka država in strici iz ozadja. Ocenil je, da imamo v Sloveniji prav zaradi tega stranke za en mandat, toda ob tem je tudi opozoril: »Kakšnih 10% volilnega telesa je, tako med profesorji kot med mladimi, ki dejansko verjamejo, da pot v boljšo prihodnost vodi preko ukrepov, kakršne spremljamo v Venezueli.« Voditelj Aleksander Rant je izpostavil dejstvo, da Šarčeva koalicija na veliko zavrača podane predloge SDS, ki so v dobrobit slovenskih državljank in državljanov. »Če bi pogledali statistiko dnevnih redov sej državnega zbora v mandatu Šarčeve vlade bi ugotovili, da je večino zakonov, ki niso bili neke ratifikacije pogodb in so nekaj reševali, predlagala opozicija, večina SDS. Nekaterih sej sploh ne bi bilo, če ne bi nič predlagali, to se je zgodilo prvič v zgodovini Slovenije. Prvič v zgodovini imamo tako porazno nesposobno vladno sestavo, da niti nekaj temeljnih stvari, ki jih imajo zapisane v koalicijski pogodbi, ne znajo pripraviti, in to kljub glomaznemu administrativnemu aparatu,« je odvrnil predsednik SDS. Kot edino resno stvar, ki jo je sedanja vlada prepoznala in sprejela, je omenil brezplačen prevoz za upokojence in nekatere druge kategorije. Ob tem je pripomnil, da smo to v stranki SDS že večkrat predlagali, vendar so nas doslej vedno zavrnili. Zaradi napovedanega ukrepa Banke Slovenije o zaostrovanju pogojev kreditiranja, smo se v SDS odzvali z zakonom o stanovanjski jamstveni shemi, s katerim bodo ljudje lažje prišli do stanovanja. Predsednik SDS Janez Janša je v oddaji povedal, da je Šarčeva vlada želela porabiti eno leto za pripravo nekaj členov, medtem ko smo v SDS zakon, ki bo reševal stisko ljudi, pripravili »čez noč«. Spomnil je, da je bila tudi naša novinarska konferenca o tem s strani medijev dobro obiskana, vendar so kasneje režimski mediji o stanovanjski jamstveni shemi slabo poročali. Ukrep Banke Slovenije je bil po besedah predsednika SDS povzročen z zgrešeno razvojno politiko levičarskih vlad. »To, da 300.000 ljudi ni kreditno sposobnih, ni odgovornost Banke Slovenije, ampak tistih, ki so vzpostavili takšno stanje, da se delimo na prvo in drugorazredne, da ljudje delajo in si ne zaslužijo za preživetje. Tukaj je vlada tista, ki mora stvari spreminjati in če je treba tudi z ukrepi kot so državne garancije za tiste, ki prvič rešujejo stanovanjski problem. Naravnost sramota je, da mora to delati opozicija, oni pa potem naredijo vse, da se to ne bi vedelo v slovenski javnosti,« je poudaril Janša in dodal: »V koalicijski pogodbi leve in solidarnostne vlade piše, da bodo za reševanje stanovanjske problematike namenili 160 milijonov evrov, v proračunu pa jih namenjajo le 6 milijonov. Za škandalozno trošenje denarja za ilegalne migrante Šarčeva vlada namenja 10x več kot pa za reševanje stanovanjskega problema mladih.« V oddaji sta nato spregovorila tudi o kongresu stranke SD, ki se sedaj usmerja iz »rdeče v zeleno stranko.« Janez Janša je dejal, da je to odziv na nekatere trende, ki se dogajajo v zahodni Evropi, kjer »zelene« stranke na ideologiji podnebnih sprememb dobivajo na priljubljenosti. »Tukaj je treba povedati, da je v razvitem svetu osveščenost ljudi o tem, kaj pomeni čisto okolje, čist zrak, čista pitna voda, daleč največja v zgodovini, in to seveda vpliva na to, da ljudje nekoliko drugače gledajo na vse, tudi na investicije. Ni več pomembno samo to, da bodo nova delovna mesta, ampak tudi to, da nova delovna mesta ne bodo poslabšala življenjskega okolja. To je pozitiven premik,« je dejal Janša in nadaljeval: »Podnebne spremembe so se v zgodovini tega planeta že dogajale in se še bodo. Koliko mi vplivamo na to, je vprašanje. Dejstvo pa je, da vplivamo. Toda vplivamo bistveno manj od sprememb na Soncu in to je treba razumeti. Ni pa treba iz tega delati malikov kot je Greta. Socialisti so vedno znali to izkoriščati, vedno so znali pridigati o nečem, ki je tako veliko, da se ne razume.« Ob koncu oddaje sta spregovorila še o razmerah v slovenskem sodstvu in politično montiranem procesu Patria. Janez Janša verjame, da bodo sodniki za krivično sojenje odgovarjali, vendar ne v Sloveniji, ampak na Evropskem sodišču. Povedal je, da je država že v preteklosti izplačala kar nekaj odškodnin kot se je to zgodilo v primeru Gašpar Gašpar Mišiča in Nataše Pirc Musar. Prepričan je, da se sodniki, ki so sodili v krivičnem sojenje primera Patria, bojijo kamer, saj bi se potem izkazalo, da je bil celoten sodni proces Patria, ne samo politični proces, ampak organiziran in montiran od prve do zadnje stopnje. Janša je tudi dejal: » Na Evropskem sodišču je znano dejstvo, da sodniki v Sloveniji, kljub temu, da obstaja zakonska regulativa o krivičnem sojenju, za krivično sojenje ne odgovarjajo.« Na zaključno vprašanje voditelja, koliko časa bomo potrebovali, da bomo razgradili mafijski politični režim in zaživeli demokracijo, je predsednik SDS Janez Janša odgovoril: »To je globoka država, to ni politična tvorba. To je mafija in za to, da se jo razgradi, je potrebna vrsta ukrepov, ki jih je veliko preveč, da bi jih tu naštevali. V svoji študiji Prvorazredni so ti ukrepi razdelani. V sodstvu recimo, ne potrebuješ neke nove zakonodaje, ker ta že obstaja, kot je zakon o sodniški službi iz leta 1994 - tako imenovani Pučnikov amandma, kjer piše, da sodniki, ki so kršili človekove pravice, ne smejo biti imenovani v trajni mandat. Če se ta člen uveljavi, bo moral slovenski parlament na novo izvoliti 90% Vrhovnega sodišča. To dejstvo bi že samo po sebi rešilo 70% tega problema. Rešitve obstajajo, vendar je za to potrebna trdna večina v državnem zboru, ta pa je odvisna od volivcev. Več volivcev bo spregledalo to stanje, bolj trdna bo večina po prihodnjih volitvah.« Vir:sds.si

Več

Sreda v sredo: Pirotehnik Sašo Turnšek, eden od skromnih in tihih junakov uničenja letalskih bomb v Mariboru

V tokratni oddaji Sreda v sredo je moj sogovornik eden od junakov četrtkove in nedeljske operacije deaktivacije dveh letalskih bomb v Mariboru, ostalin iz druge svetovne vojne, prostovoljec pirotehnik Sašo Turnšek. Čeprav je ta izredno nevarna operacija, zaradi katere so v četrtek in tudi v nedeljo pravočasno na varno evakuirali prebivalce, živeče v 300 metrskem rajdnem krogu, sta tako v četrtek, kot tudi v nedeljo uspešnost deaktivacijske akcije viseli na pirotehnikih Saši Turnšku in Aljažu Lebanu, ki sta svoje delo mojstrsko opravila. Obe bombi sta bili nevtralizirani in zdaj na varni lokaciji čakata na uničenje.V pogovoru je Sašo Turnšek spregovoril o podrobnostih obeh operacij, o tem, kje je Slovenija na področju uničevanja neeksplodiranih ubojnih sredstev, ki jih je zlasti na severnem Primorskem ogromno še iz 1. svetovne vojne, v Mariboru in na Štajerskem pa iz 2. SV.Samo v Mariboru naj bi na "odkrtje" in uničenje čakalo še kakih 200 neeksplodiranih letalskih bomb.Sašo Turnšek je tudi razkril, iz kakšnega testa mora biti nekdo, ki želi postati pirotehnik. Da se sam in vsi njegovi kolegi nimajo za heroje, temveč za povsem normalne ljudi, s katerimi se vsakodnevno srečujemo na cesti, zato pa so treznih misli in mirnih rok, ko se lotevajo tovrstnih opravil. VIDEO SREDA V SREDO

Več

Jožef Kociper, škofijska Karitas: Nerazumljovo, da je čakalna doba za sprejem v materinske domove več kot leto dni

V tokratni oddaji Sreda v sredo sva se v prijeten pogovor zapletla z generalnim tajnikom soboške škofijske Karitas g. Jožefom Kociprom. Pogovor pa odkriva številne boleče točke naše družbe, ko na robu preživetja živi skoraj tretjina slovenskega prebivalstva, ko slovenska Karitas tako ali drugače priskoči na pomoč več kot 160 tisoč Slovenkam in Slovencem, ko je v delo Karitas vpeto preko 10 tisoč prostovoljcev, v soboški Karitas jih je več kot tisoč. Žalostno je, da je čakalna doba mater z otroki, ki želijo najti začasno streho v materinskih domovih, preko enega leta in da so zmogljivosti drugega materinskega doma, ki ga ureja soboška Karitas, odprt bo pred Božičem, že sedaj premajhne.Država pa se mačehovsko obnaša do Karitasa, lahko so njihovi projekti, s katerimi kandidirajo za javna sredstva, še tako kvalitetni, jih zavrnejo, ker se je pod projekt podpisala Karitas.Zanimivo, le en telefonski klic iz soboške policije je bil jeseni 2015 dovolj, da so se odzvali v soboški Karitas in z vsemi prostovoljci šli naproti s humanitarno pomočjo tisočem ilegalnih beguncev, ki so se znašli na območju Pomurja. VIDEO: 

Več

VIDEO: Evangeličanski škof Leon Novak ob dnevu reformacije: Najpomembnejše je ostati zvest evangeliju Jezusa Kristusa

Pred jutrišnjim svetovnim dnevom reformacije smo za kratek pogovor zaprosili novega škofa Evangeličanske cerkve v Sloveniji mag. Leona Novaka, da spregovori o pomenu Lutrovih tez pred 500 leti in kako aktualne so še danes. VIDEO: 

Več

Dr. Matevž Tomšič: Priče smo obračunu stricev in nečakov"globoke države," ki pa bodo storili vse, da se ohrani status quo

Pred jutrišnjim vseslovenskim ljudskim shodom, ki ga na Prešernovem trgu v Ljubljani pripravlja civilna iniciativa Rešimo Slovenijo, sem se v oddaji Sreda v sredo o tem dogodku pogovarjal s profesorjem, političnim analitikom, komentatorjem in publicistom dr. Matevžem Tomšičem. Lahko sva se še tako trudila, vendar vsako področje vsakodnevnega življenja državljanov Slovenije kar kliče po ljudskih shodih in protestih. Toliko gnilobe, kot je v slabem letu uspelo nakopičiti vladi Marjana Šarca, v kateri levičarski koalicijski petorček za vrat drži kakor opozicijska Levica, ne najdeš niti v Alanu Fordu in Grupi TNT.Prav vsak segment, naj si bo to delovanje oziroma nedelovanje pravne države, ki nas deli na nedotakljive prvorazredne "svete krave", ki si lahko dovolijo prav vse, pa še vedno svobodno hodijo po svetu in drugorazrednimi, ki za pašteto končajo za rešetkamu ali pa jim zaradi 100 evrov dolga država preko FURSA zarubi hišo, je vreden četrtkovega shoda na Prešercu.Vabim k ogledu oddaje in jutri v četrtek, 10. oktobra ob 17. uri na Prešernov trg.

Več

Sreda v sredo: 600 tisoč upokojencev živi na meji revščine, oblastna koalicija pa se dela iz njih norca. Prešerec vse bližji!

Trije upokojenci, Marija Barbara Soko, njen soprog Marjan in sosed Viktor Marš, kraj Brecljevo nad Šmarjem pri Jelšah. Klepet o upokojenskem vsakdanu, ki ga je seveda pridno beležila kamera snemaca Stanka Sela. Iz tega je nastala oddaja Sreda v sredo. Kar veliko so imeli za povedati, tudi pokazati s prstom na odgovorne za mizerno življenje nekaj sto tisoč upokojencev. Vsi imajo imena, vsi so še vedno na pomembnih oblastnih funkcijah in se tako rekoč "delajo norca iz nas," saj niti ene obljube, spomnimo naj na Erjavčevih 1000 evrov minimalne pokojnine in Šareve obljube o pokojninski reformi, niso izpolnili. Pa so še vedno na oblasti zahvaljujoč globoki državi, botrom, stricem in nečakom, za katere smo mislili, da smo se jih z osamosvojitvijo junija 1991 dokončno znebili, pa so ostali in po treh desetletjih še močnejši.Tudi zato Marija, Marjan in Viktor pozivajo upokojence, da se jim pridružijo 10. oktobra na Prešernovem trgu v Ljubljani. Dovolj je, čas je, da rešimo Slovenijo. VIDEO Sreda v sredo:

Več

VIDEO: Sreda v sredo: Rešimo Slovenijo! Zakaj 10. oktobra priti na Prešerca!?

Več

Lendava in hrvaško Mursko Središče negujeta iskreno čezmejno partnerstvo

9.12.2019

preberi več

Protest v Gederovcih, ker država že 10 let zavlačuje s prenovo državne ceste smrti

9.12.2019

preberi več

Letošnji advent v Lendavi je zelo pester

9.12.2019

preberi več

Celje. »Štiri krožišča za umirjanje in večjo pretočnost prometa«

9.12.2019

preberi več

Energetsko obarvano igrišče v Mariboru: na zabaven in poučen način v lepši jutri

9.12.2019

preberi več

Oglasna sporočila

V Fokusu

pred 7 urami
Zavodu za turizem in razvoj Lendava priznanje ...
Zavod za turizem in razvoj Lendava, ki je prav v začetku letošnjega leta praznoval tretjo obletnico delovanja, ...
(0)
pred 21 urami
Podmladek SDS v Mariboru se želi aktivno ...
Politika ni le za starejše ljudi. Vedno več mladih se zanjo tudi zanima, vedno več mladih se z njo tudi aktivno ...
(0)
pred 21 urami
Romeo Varga: Lendavski Zavod za turizem in razvoj ...
Romeo Varga, direktor Zavod za turizem in razvoj Lendava - Turisztikai és Fejlesztési ...
(0)
pred 22 urami
Pogovor z dr. Lovro Šturmom ob Dnevu človekovih ...
Ljubljana (11. 12. 2019) - Včeraj je v hotelu InterContinental v Ljubljani potekal pogovorni večer, ki ga je ob dnevu ...
(0)
pred 23 urami
VIDEO: Dr. Milan Zver: Boj proti demenci mora ...
Demenca zaradi vse daljše življenjske dobe oziroma demografskih trendov postaja vse večji problem sodobne ...
(0)
pred 1 dnevi
Marjan Šarec, kralj imitatorjev med politiki - ...
Kaj je pravzaprav Predsednik Vlade Republike Slovenije po definiciji?Predsednik Vlade Republike Slovenije je politični ...
(0)
pred 2 dnevi
PU Celje: »Tokrat »Matilda« kosila v obliki ...
Od zmeraj je »veljalo » da v decembru raste, proti volji in navkljub vsem nasvetom in opozarjanj, ...
(0)
pred 2 dnevi
Podeljena nagrada za izboljševanje kakovosti ...
Bruselj, 10. december 2019 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) danes pozno popoldne že četrtič zapored ...
(0)
pred 2 dnevi
Uspešno leto 2019 za Zavod za turizem Maribor - ...
Maribor, 10. december 2019: Zavod za turizem Maribor - Pohorje (ZTMP) je v letošnjem letu izvedel  39 ...
(0)
pred 3 dnevi
Lendava in hrvaško Mursko Središče negujeta ...
V sosednjem hrvaškem Murskem Središću, s katerim je Občina Lendava letos maja podpisala sporazum o ...
(0)
pred 3 dnevi
Protest v Gederovcih, ker država že 10 let ...
Za skoraj eno uro je kakih 100 protestnikov zaprlo promet v krožišču v Gederovcih, ker so se domačini ...
(0)
pred 3 dnevi
Letošnji advent v Lendavi je zelo pester
LENDAVA: S prižigom prazničnih luči v mestnem parku se je 30. novembra pričel letošnji Advent v Lendavi, v ...
(0)