SI

Dežurni kritiki Janševe vlade, to vam ne bo všeč! Freedom House Sloveniji pripisal najvišjo raven svobode po letu 2017!

8.03.2021

preberi več

Še ena sodna žrtev Marjana Pogačnika?

8.03.2021

preberi več

Milan Gregorič: Stanje na bojišču po spodleteli brutalni ofenzivi proti tretji Janševi vladi

7.03.2021

preberi več

Na današnji dan pred 30 leti sprejeta odločitev: Jugoslovanska armada brez Slovencev

7.03.2021

preberi več

Na pomurski AC ustavljen tujec, ki je v tovornjaku prevažal deset ilegalnih migrantov

7.03.2021

preberi več

NOVICE

Še ena sodna žrtev Marjana Pogačnika?

8.03.2021

preberi več

Milan Gregorič: Stanje na bojišču po spodleteli brutalni ofenzivi proti tretji Janševi vladi

7.03.2021

preberi več

Na današnji dan pred 30 leti sprejeta odločitev: Jugoslovanska armada brez Slovencev

7.03.2021

preberi več

Na pomurski AC ustavljen tujec, ki je v tovornjaku prevažal deset ilegalnih migrantov

7.03.2021

preberi več

Z evropskim denarjem do novih poslovno obrtno-industrijskih con v Turnišču, Šalovcih in Lendavi

7.03.2021

preberi več

Ukrepi ob koronavirusu: v trgovino pojdite z obrazno masko, držite razdaljo.

KOLEDAR DOGODKOV

Sreda v sredo

VIDEO: Pogovor z Vladimirjem Kolmaničem, nekdanjim namestnikom veleposlanika v Washingtonu o predsedniških volitvah v ZDA

24.10.2020

preberi več

Agencija Fitch Ratings potrdila dobro bonitetno oceno Slovenije

18.07.2020

preberi več

Dr. Matej Merklin: Konferenca o relevanci in znanosti v luči reševanja sedanjih in bodočih razvojnih izzivov v Evropi

4.03.2020

preberi več

VIDEO: Alojz Kovšca: Šarec si je sam kriv, zdrahe znotraj LMŠ so mu spodnesle premierski fotelj

19.02.2020

preberi več

Vladimir Kolmanič v Sredi v sredo: Sodeč po volilni blamaži Demokratov v Iowi, je drugi mandat Donalda Trumpa več kot realen

12.02.2020

preberi več

Evropski utrip

EU parlament na plenarnem zasedanju tudi o mednarodnem dnevu žena: Ženske na prvih bojnih linijah proti covidu-19

7.03.2021

preberi več

Dr. Milan Zver: Napadom in ogrožanju novinarskega dela smo bili priča predvsem v času levih vlad

5.03.2021

preberi več

Franc Bogovič: Mladi kmetje bodo ključni za doseganje ciljev strategije EU “Od vil do vilic”

4.03.2021

preberi več

Evropska poslanca iz SDS o spremembah poslovnika politične skupine ELS/EPP

3.03.2021

preberi več

Franc Bogovič: Žalosten dan za EPP in Evropsko unijo

3.03.2021

preberi več

Evropski parlament - povezave

Milan Gregorič: Stanje na bojišču po spodleteli brutalni ofenzivi proti tretji Janševi vladi

Težak poraz levice  v veliki, spodleteli brutalni ofenzivi proti tretji Janševi vladi Piše: Milan Gregorič Dobro leto smo bili priča veliki brutalni ofenzivi proti tretji Janševi vladi, brez izbire sredstev in močno podprti s strani dominantnih medijev, vključno z javno RTV SLO. In to v okoliščinah, ko si je levica v svoji nesposobnosti sama sesula svojo vlado v enem najbolj kritičnih trenutkov za narod po drugi svetovni vojni. Naj omenim le nekaj najbolj kričečih epizod navedene ofenzive. Začelo se je z obrekovanjem Janše in njegove vlade s strani »intelektualcev« (DNS, Forum75, Boris A. Novak idr.) in s poskusi spodkopavanja dveh sredinskih koalicijskih strank (SMC, DESUS) že v času, ko so se dogovarjale za novo koalicijo, in še bolj potem, ko so stopile vanjo. Sledilo je javno linčanje njihovih neposlušnih poslancev z izdajalci, vključno s poslancem italijanske narodnosti, tudi prek uličnih lepakov, ker očitno niso bili pripravljeni zabosti nož v hrbet Janši kar na ukaz levice. Še več, obrekovanja in grožnje so se razširile celo na zdravstven delavce, ki so nosili največja tveganja in bremena v zvezi s pandemijo, in vzorno sodelovali z vlado. Ko to ni pomagalo, so sledili celo poskusi kupovanja poslancev. Pa tožarjenje Janše v tujini, še zlasti potem, ko je brutalna ofenziva spodletela, in se je bližal čas predsedovanja Slovenije EU. Kot se je to brezuspešno dogajalo že pred prvim slovenskim predsedovanjem, a je bila Slovenija zaradi uspešnega vodenja Unije celo pohvaljena. Napade na vlado so spremljali več mesecev trajajoči nezakoniti petkovi protesti, polni sovražnega govora, ogabnih parol, lepakov in transparentov, z javnim zažiganjem lutk pomladnih politikov, brcanjem žoge z vrisano Janševo glavo in celo z grožnjami z ubojem Janše, Hojsa itn., kar je na trenutke spominjalo na pravo poulično drhal. Zgodila se je interpelacija in poskus politične likvidacije neustrašnega in samozavestnega ministra Počivalška ter, žal, uspeli surovi politični obračun s prav tako pokončno Aleksandro Pivec. Pravi, pravcati zdrs levičarske politične kulture do dna in še globlje. Kar vse se je potem neslavno končalo s propadlo konstruktivno nezaupnico oziroma veliko polomijo, tako za akterje globoke države, ki se skrbno skrivajo pred očmi javnosti, kot tudi za njihove operativce na odprti politični sceni. Kljub temu bolečemu porazu, pa očitno vojna še ni končana. Kajti sprijena slovenska tranzicijska levica je v zadnjem času s pritlehnim in lažnim tožarjenjem Janševe vlade spopad prenesla tudi na evropski politični parket, računajoč na pomoč svojih bruseljskih somišljenikov. Vendar je Janša na veliko zaprepadenost obrekovalcev pograbil to priložnost z obema rokama, da bi tako tudi pred širšo evropsko javnostjo lahko razgrnil pošasten levičarski monopol nad razgrabljenimi vzvodi realne družbene moči, kot so kapital, mediji, represivni organi, civilna družba idr., ki dušijo mlado, ranljivo in opotekajočo se slovensko demokracijo. Končno imajo tuje države v Sloveniji tudi svoja predstavništva, ki spremljajo dogajanje, in o tem poročajo svojim maticam. Tako se tudi to tožarjenje utegne obrniti proti levici, ker ima laž kratke noge. Pogled na nekatere razbitine na bojišču propadle velike ofenzive Kot prvo zbujajo pozornost štirje veliki poraženci, ko v vrsti skoraj obredno prikorakajo pred, njim še vedno zelo naklonjene žaromete in poskušajo zmanjševati pomen doživetega poraza. Bojanu Požarju so se, očitno, tako zasmilili, da jih je ljubkovalno poimenoval kar s »politimi cucki«. Tako namreč tudi delujejo. Na čelu s političnim diletantom Šarcem, ki je, ne da bi se tega zavedal, nič manj kot zabil žebelj kar v krsto svoje, leve vladajoče koalicije, potisnil s tem svoje koalicijske partnerje v drek, in mu poraz gleda kar iz obraza ven. Mesec pa tako in tako kar naprej sanjari o komunizmu ter bi bil čas, da bi mu kdo povedal, da je v Evropi povsod propadel, drugje po svetu (Venezuela idr.) pa ravnokar propada ob milijonih beguncev, ali pa se spreminja v državni kapitalizem pod komando partije (Kitajska), s polnimi zapori in prevzgajališči politično ali versko problematičnih državljanov. Bratuškova s svojim dometom in svojo stranko tone in je na najboljši poti, da konča  na odlagališču odsluženih politikov, v družbi Cerarja, Viranta in drugih. Fajonova pa s svojo bedno protijanševsko retoriko nikakor ne uspe potegniti SD-ja iz stagnacije in kaže, da jo čaka podobna usoda kot Židana. Politično truplo Erjavec pa bi levici in Sloveniji naredil veliko uslugo, če se ne bi več nastavljal žarometom. Propadla ofenziva pa je kot kolateralno škodo naplavila na površje še nekaj trupel in sicer nesojenih mandatarjev (Vesel, Čeferin, Damjan), ki so vsi po vrsti potonili, še preden so začeli. V oči bode tudi dejstvo, da je moral Kučan ravno na svoj 80. rojstni dan požreti enega svojih velikih političnih porazov, in zraven tega še razpustiti svoj Forum 21, to razvpito masko globoke države. Kar bi lahko pomenilo, da ni več pravega interesa za to obliko druženja. Kajti tajkuni imajo lahko Kučana še tako radi, a prav gotovo imajo še raje denar. In danes bogata državna korita niso več v rokah Kučana, zato se je bilo treba verjetno orientirati drugam. Tako se je imperij globoke države nekoliko zamajal, podgane so začele zapuščati barko, in prestrašeni akterji globoke države so prek svojih poslušnih operativcev živčno vlekli poteze, ki so bile v naprej obsojene na neuspeh. Janševa vlada pa je v eni največjih stisk Slovenije po drugi svetovni vojni prevzela v svoje roke krmilo zapuščene ladje, nastavila hrbet in se spopadla z novo nastalo katastrofalno situacijo. Na pljunke ni odgovarjala s protipljunki, ampak s trdim in odgovornim delom in v tej drži vztraja še naprej ter si je, v očitno veliko razočaranje agresivne levice, kljub številnim nujnim nepopularnim ukrepom,  utrdila svoj položaj. Kajti SDS, čeprav stokratno popljuvana, kar naprej trdno vodi v javnomnenjskih raziskavah, kar ji, s stisnjenimi zobmi, morajo priznati tudi agencije, ki pod pretvezo merjenja javnega mnenja, le-to poskušajo ustvarjati. Nekaj dolgoročnih posledic velike izgubljene bitke Ena prvih posledic je v tem, da se je levica pred slovensko javnostjo razgalila v vsej svoji pritlehnosti in agresivnosti, izgubila s tem veliko svojega ugleda, in bi to lahko drago plačala na naslednjih parlamentarnih volitvah. Kajti zapravila je priložnost, da bi se v veliki družbeni stiski predstavila kot zrela politična opcija, ki ji je splošno dobro važnejše od ozkih strankarskih interesov. Hkrati si je odtujila široke sloje slovenske družbe, zlasti popljuvane sredinske stranke, brez katerih sama ne more sestaviti vlade. Pa ugledne osebnosti, zbrane okrog Katedrale svobode, Zbora za republiko, DNP, Cerkve idr., ki so se vsi javno in odločno postavili v bran vladi. Ne nazadnje si je levica z neprikritim sovraštvom do katoliške Cerkve odtujila tudi njeno verno občestvo, s številnimi množičnimi organizacijami in združenji. In če bi še uspel napovedan projekt sredinskega gibanja »Povežimo Slovenijo«, ki mu je po prvih anketah sodeč javnost naklonjena, bo polomija levice kompletna. Tega se verjetno zavedajo tudi njeni zakulisni akterji, ki hitijo  z napovedjo ustanovitve tudi lastne sredinske stranke, ki pa, po vsem kar se je zgodilo, nimajo kaj več iskati v sredini. Zato mislim, da bo morala slovenska levica za kak mandat ali dva v vice, da se tam skesa in prečisti, če je sploh sposobna kake katarze. Koper, 8. 3. 2021                                                                               Milan Gregorič  

Več

Gašper Blažič: Pastirsko pismo slovenskih škofov ob postnem času komunistični Radio Murski val opredelil kot sovražni govor

Piše Gašper Blažič - Demokracija.si Prepričanje, da živimo v normalni demokratični državi, kjer je dovoljeno javno izražati svoje mnenje, zadnja leta vse bolj slabi. Kakšno je stanje v mainstream medijih z RTV Slovenija na čelu, vemo. Ne samo zaradi vedno bolj zaostrene protivladne gonje, ampak tudi zaradi povsem odkritih poskusov komunistične cenzure. Eden od njih se je zgodil tudi v Pomurju. Radio Murski val, osrednja regionalna radijska postaja v Pomurju, je namreč ostro reagirala, ker je v okviru oddaje o duhovnosti Boris Kučko, župnik v Beltincih in dekan lendavske dekanije, prebral pastirsko pismo slovenskih škofov za postni čas. Kot je znano, vsako leto Slovenska škofovska konferenca objavi pastirsko pismo slovenskih škofov pred začetkom postnega časa, berejo pa ga duhovniki pri mašah v dveh delih, torej dve nedelji pred pepelnico. Letos je bilo to 7. in 14. februarja, saj je bila pepelnica 17. februarja, njej pa je sledila prva postna nedelja. Obe nedelji pred začetkom postnega časa sta torej priložnost, ko škofje s pastirskim pismom, ki je objavljeno tudi v sredstvih javnega obveščanja (tednik Družina, spletna stran SŠK, župnijska oznanila…), opozorijo na določene vidike duhovnega življenja, tudi v povezavi z dogajanjem v družbi. Letos so tako nekaj več pozornosti posvetili epidemiji koronavirusa (prvi del pisma) ter razmeram v državi ob tridesetletnici osamosvojitve Slovenije (drugi del pisma). Če ne bo šlo drugače, bomo cenzurirali! Očitno pa je prav drugi del pisma močno zmotil cenzorje na radiu Murski val, čeprav je vprašanje, ali so sploh vedeli, da gre za pastirsko pismo škofov. »Spoštovani župnik Boris Kučko! Ob poslušanju in ponovni analizi oddaje Misel in čas, ki je bila predvajana v nedeljo, 14. februarja, in ki jo je pripravil oziroma posnel Boris Kučko, menimo, da je bila vsebina neprimerna. Oddaja Misel in čas je namenjena izključno verski vsebini in ne komentarju aktualnega in preteklega političnega dogajanja. Za zdaj cenzure za oddajo nismo uvedli, bi pa prosili, da ne zlorabite našega zaupanja ter se v prihodnje držite tematike oddaje,« sta v dopisu, izdanem 25. februarja letos, zapisali vršilka dolžnosti urednice Lidija Cer Magdič ter direktorica Maja Gjergjek.   Avtorstvo naslovne fotografije oziroma fotomontaže z beltinskim žušnikom Borisom Kučkom: Facebook - Zavod Kultprotour, ki ga vodi zagreta članica Fajonkine SD in občinska svetnica v Radencih Norma Bale, ena ključnih oseb pri preprečitvi realizacije legalno sprejeta sklepa OS Radenci o preimenovanju Titove ceste v Cesto osamosvojitve Slovenije Pismo, naslovljeno na župnika, je v vednost prejel tudi murskosoboški škof Peter Štumpf, ki je direktorici Gjergekovi tudi odgovoril in opozoril, da je šlo za pastirsko pismo slovenskih škofov. »Pismo je odziv škofov na aktualne razmere v slovenski družbi in smo ga napisali v duhu socialnega in družbenega nauka Katoliške cerkve. Pismo ni komentar aktualnega ali preteklega političnega dogajanja, temveč je odmev na stanje duha v naši družbi in poziv k solidarnosti in vzajemnosti v teh težkih časih,« je zapisal škof Štumpf. Kot pravi, krščanska vera »nalaga dolžnost, da o teh stvareh govorimo o luči evangelija«. Ob tem je posebej opozoril, da so škofje izpostavili tudi kratenje demokratične svobode govora in verske svobode, kar izraža ravno pismo z Murskega vala. Vendar pa si škof še naprej želi plodnega sodelovanja z radiom Murski val in pričakuje, da cenzure ne bo, saj v tem primeru ne gre za sovražni govor, ki bi bil usmerjen proti človekovemu dostojanstvu. Murskosoboški škof dr. Peter Štumpf se je odzval na pismo Murskega vala.  Na pismo obeh vodilnih iz radia Murski val se je uradno odzval tudi škofijski ordinariat v Murski Soboti. »Predstavniki Škofije Murska Sobota smo vedno pripravljeni sporočati vsebine, ki jih oznanjamo tudi po naših cerkvah ali v veroučnih učilnicah ali kako drugače. Za sporočanje uporabljamo vse možne poti: tiskane medije, različne radijske in TV postaje ter sodobne elektronske medije. Pripravljeni smo sodelovati tudi z Radiom Murski val. Pričakujemo pa, da sprejemate vsebino, ki jo sporočamo in ne ocenjujete njeno primernost. Za primernost verskih vsebin je v prvi vrsti odgovoren krajevni škof. Če pa se vam zdijo vsebine, ki jih posreduje Katoliška cerkev, za Radio Murski val neprimerne, bomo pač za sporočanje uporabljani druge poti,« je zapisano v odzivu. Je bilo pismo preveč neposredno? In kaj je najbolj zmotilo cenzorje? V drugem delu pisma , v celoti ga lahko preberete tukaj: (https://katoliska-cerkev.si/pastirsko-pismo-za-post-2021) so namreč škofje opozorili na določene družbene vidike. »Pred tremi desetletji smo upali, da se bo Slovenija uveljavila kot demokratična domovina medsebojnega spoštovanja, svobode, sožitja in sodelovanja. A po prvih treh desetletjih imamo vtis, da smo od tega cilja še zelo oddaljeni. Tudi način, kako se spopadamo s sedanjo krizo, kaže na to. /…./ Epidemija tako vzbuja bojazen, da stanje duha v naši državi po treh desetletjih samostojnosti in lastne državnosti še ni državniško. Državniška drža, ki jo moramo vsi imeti in še posebej zahtevati od politikov, če hočejo, da jim zaupamo odgovornost za državo, je v prvenstveni skrbi za obče dobro, za blagor državljanov, ne pa pohod na oblast za vsako ceno,« so med drugim zapisali škofje. A morda je še najbolj izstopal naslednji odstavek: »Miselnost materialističnega potrošništva imenuje papež Frančišek »kultura odmetavanja«. Najbolj surov primer odmetavanja sta splav in evtanazija. Papež sv. Janez Pavel II. je tako miselnost imenoval »kulturo smrti«. K njej spada tudi izključevanje. Vse to v naši domovini doživljamo že od druge svetovne vojne sèm. Upali smo, da v svobodni in demokratični Sloveniji izključevanja ne bo več, ampak bo na mesto njega stopilo medsebojno spoštovanje in enakopravno vključevanje vseh, ki so pripravljeni sodelovati. Pa smo v zadnjih mesecih doživeli prizore izključevalnega sovraštva, kar je zlovešča grožnja mladi državi Sloveniji. Izključevanje vodi v enoumnost in siromašenje, ne pa v obetavno prihodnost.« Namreč, brž ko nekdo omeni ubijanje nerojenih otrok, to učinkuje tako, kot bi biku pomahal z rdečo cunjo. Ni kaj, ton pisma z radia Murski val je zelo podoben kot v času prejšnjega režima, ko je SZDL – slednja je skrbela za odnose z verskimi skupnostmi – pošiljala podobna pisma, agenti SDV pa so skrbno obiskovali tiskarne, kjer se je npr. tiskala Družina, prebirali članke in za vsako najmanjše odstopanje od strogo verskih vsebin na zagovor klicali urednike in pisce. Da se to dogaja tudi v letu 2021, pa je nepojmljivo. Iz samega pisma je razvidno, da si nekateri spet želijo cenzure, za kar pa ni nobenega razloga. Je šlo torej res samo za nesporazum ali pa ljubitelji totalitarne prakse nekdanjih časov znova dvigujejo glave? Alergija na pastirska pisma ni nekaj novega Sicer pa je alergija na »preveč odkrita« škofovska pastirska pisma ali izjave posameznih škofov že dokaj uveljavljena praksa v zadnjih tridesetih letih. Spomnimo se medijskih napadov na nekdanjega ljubljanskega nadškofa Franca Rodeta, pa tudi na medijsko histerijo ob pastirskem pismu slovenskih škofov pred začetkom šolskega leta, objavljeno konec avgusta 1998. Učinek medijske histerije še pred javno objavo celotnega pastirskega pisma je bil tolikšen, da so na nedeljo, ko so to pismo brali duhovniki, nekateri verniki demonstrativno zapustili mašo, še preden se je pismo začelo brati. Vrh histerije je dosegel s komentarjem Borisa Ježa v Delu (»Kdaj bo Cerkev začela izstreljevati rakete«, 15. september 1998), kjer je med drugim zapisal: »Ne razumem pastirskega pisma slovenskih škofov, da je Slovenija država zagamanih ljudi, tako rekoč nevrednih življenja, ker naj bi jih komunizem docela spridil. Cerkev žali ljudi, ki v nedeljah prihajajo v cerkev! In žali še vse druge ljudi! Žali našo izobrazbo, ki smo si jo pridobili v minulih dvajsetih, tridesetih, štiridesetih letih.« Na ta pamflet se je z dokaj obširnim komentarjem v Družini odzval prevajalec in publicist Matej Leskovar (»Ježa ježa na Parnas ali destrukcija destrukcije«) in Delovega sedaj že pokojnega komentatorja povsem dotolkel, saj se je izkazalo, da je Jež v svojem poskusu, da bi izpadel čim bolj intelektualno, ustrelil kar nekaj krepko velikih kozlov. A nič bolje se ni godilo niti nerežimskim intelektualcem, ki so v devetdesetih letih in nato tudi po letu 2000 sestavljali in podpisovali javne izjave, kot so denimo Ura evropske resnice za Slovenijo (1997), Majniška izjava (1999) in Nekaj je treba storiti (2003). Zaradi stopnjujočega sovraštva pristašev komunizma so se mnogi od teh intelektualcev utrujeno in apatični umaknili iz javnosti…

Več

Dr. Vinko Gorenak: Nesramna in nevarna zamolčanja

Prav neverjetno je, kako vam dominantni levi mediji, kamor sodi tudi javna televizija, ki jo plačujemo vsi, lažejo in vas zavajajo. Mediji so seveda lahko levo ali desno orientirani, s tem nikjer v razvitem svetu ni nič narobe, sploh če so v zasebni lasti. To pa nikakor ne velja za javne medije, ki jih financiramo vsi. Pri nas je to seveda RTV Slovenija. Ta v nobenem primeru ne bi smela poročati skrajno levo pristransko, kar počne, ampak bi morala biti politično gledano povsem nevtralna. Ogromno primerov na to temo obstaja, zato ne preseneča pismo predsednika Vlade RS Janeza Janše Evropski komisiji, da naj tudi na to temo, torej temo neodvisnosti naših medijev in domnevnih napadov na novinarje, v Slovenijo pošlje neodvisno ekspertno komisijo. Ja kdo pa se obiska take komisije ne bi veselil.  Ob Janševem pismu tarnajo in moledujejo le tisti, ki naj bi bili na medijskem področju napadani. Razumi kdor more. V nadaljevanju pa si poglejmo samo dva primera skrajno pristranskega poročanja levih dominantnih medijev. Prvi primer je primer Tomaža Vesela predsednika Računskega sodišča. Gre za funkcionarja. Funkcionar sem bil v preteklosti od leta 2000 do 2018, od 2019 pa sem ponovno. Funkcionarji smo strogo vezani na dovoljenja za dodatno dejavnost izven službe in seveda na poročanja Komisiji za preprečevanje korupcije o svojem premoženjskem stanju. Tomaž Vesel teh pravil ni spoštoval. Brez vsakega dovoljenja je sodeloval s FIFO (Mednarodna nogometna organizacija), kjer je v štirih letih zaslužil milijon evrov. Si predstavljate, kot minister sem leta 2012 zaslužil bruto okoli 60.000 evrov, on pa je prejel poleg redne plače še okoli 250.000 evrov letno. In to ob kršitvi pravil, po katerih bi moral imeti dovoljenje za opravljanje dejavnosti poleg službe. Sam sem tovrstna dovoljenja delodajalca vedno imel vse od leta 2000 do leta 2018, ko sem predaval na Fakulteti za varnostne vede, pa če tudi sem letno zaslužil le nekaj 100 evrov. In kaj o eni največjih finančnih afer in zlorab poročajo naši dominantni mediji? Nič od nič. O tem ste lahko kaj prebrali ali slišali v Demokraciji ali na Novi 24TV. Še dobro, da ju imamo. Poglejmo še drug primer. Bojan Požar, je na svojem portalu, včeraj razkril nekaj kar ni razkril še nihče od novinarjev dominantnih levih medijev. Za kaj gre. 288. člen Kazenskega zakonika Slovenije pravi takole: Sodnik, ki pri vodenju sodnega postopka ali izrekanju sodne odločbe zavestno krši zakon ali izkrivlja pravo, da bi stranki v postopku škodoval ali ji neupravičeno dal prednost, se kaznuje z zaporom do treh let. Enako se kaznuje sodnik, ki z namenom iz prejšnjega odstavka tega člena opre sodno odločbo na dejstva, za katera ve, da ne obstojijo ali se krivo podtikajo z lažnimi ali nedovoljenimi dokazi. Verjamem, da tega zakonskega določila niste poznali. To je tudi razumljivo, saj je to zakonsko določilo “okrasek” v našem Kazenskem zakoniku, ki še nikoli ni bil uporabljen v sodni praksi. In prav ta člen je po moji oceni kršil ustavni sodnik Rok Čeferin. Študentje prvega letnika vsake pravne fakultete že vedo, da sodnik, ki je odločal o neki zadevi na določeni stopnji, ne more in ne sme biti sodnik na višji instanci, ki bi odločal o svoji sodni odločitvi na nižji stopnji. To je neke vrste “smrtni greh”, ki ga sodnik sploh lahko zagreši. In prav to se je zgodilo ustavnemu sodniku Roku Čeferinu. Ta je bil poročevalec v zadevi Petra Kodriča, ki se je na Ustavno sodišče pritožil, ker pred leti ni postal odvetnik o čemer pa je odločal prav Rok Čeferin. Po moji oceni, gre za kaznivo dejanje  po zgoraj omenjenem 288. členu Kazenskega zakonika. In kaj o tem veste vi? Verjetno nič, saj dominantni levi mediji o tem ne poročajo prav nič. Še vedno pa ostaja vprašanje kaj bodo naredili tisti organi, ki so pristojni za imenovanje predsednika Računskega sodišča in člana Ustavnega sodišča. In še pomembnejše, zakaj o tem ne poročajo levi dominantni mediji. Pa saj odgovor na to vprašanje že poznate.

Več

Jože Biščak: Dragi tožilci, sem v hudi stiski in zagati, potrebujem Vašo pomoč. In kar sem zapisal, je resnica, čista resnica

Piše Jože Biščak Draga Vrhovno državno tožilstvo in Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, čeprav sta naslovnika pisma, je pismo javno, ker zadeva mnogo širši krog ljudi in organizacij. Tudi oni bodo prepoznali mojo stisko in zagato, upam, da mi bodo tudi oni nesebično ponudili pomoč z nasveti. Kljub temu ste vi prvi, kajti zadeva je tako resna, da lahko za več let obtičim v ječi. V tednu, ki se izteka, sta me na domu obiskala policista, da mi izročita vabilo in opravita zaslišanje v zvezi s 5. nadaljevanjem glose Aleksandra Škorca, ki je bila objavljena v reviji Demokracija 3. decembra lani. Ker so v satiričnem zapisu nekateri prepoznali rasizem in razpihovanje sovraštva na rasni podlagi, smo bili trije deležni ovadb po 297. členu Kazenskega zakonika RS: avtor Aleksander Škorc, jaz kot odgovorni urednik in Metod Berlec kot moj namestnik. Tožilstvo je ovadbe črkobralsko očitno sprejelo in začelo predkazenski postopek. Ker mi grozi kazen do dveh let zapora, sem se znašel v nekakšni povsem človeški stiski, hudi zagati. Kaj naj naredim, kako naj ravnam? Ne mislim na usodo očitanega mi kaznivega dejanja, ampak na razvoj prihodnjih dogodkov, ki se utegnejo zgoditi še do letošnjega poletja. Ker resnično ne želim ponovnih zapletov, še enega čustvenega izliva Gregorja Trebušaka na Kanalu A, jeznih žuganj skoraj vseh medijev in moralističnih izpadov raznih nevladnih organizacij,  Vas prosim, da mi pomagate. Takoj razložim, kaj imam v mislih. Prej naj še poudarim, da je vse, kar bom v nadaljevanju zapisal, resnica, čista resnica in samo resnica. Častna, res. Mogoče do Vas ni segel literarni glas naše založbe Nova obzorja (izdaja tudi revijo Demokracija), ampak dejstvo je, da je na začetku lanskega poletja izšla moja knjiga – znanstvenofantastični roman Potovati z Orwellom. S to knjigo sem bil konec septembra tudi povabljen na Fanfest, Slovenski festival fantazijske književnosti. Žal se zaradi bojazni pred koronavirusom srečanja v Celju nisem osebno udeležil. Kljub temu se je zgodilo nekaj nepričakovanega, zame nenavadnega, v nekem drugem času in prostoru bi bil tega najbrž zelo vesel. In prav tukaj se začne prava zgodba, zaradi katere vse prosim za pomoč. Z nasveti, kakopak. V sredo, 25. novembra 2020, dobim elektronsko pošto od organizatorja Fanfesta. Na kratko mi je napisal: »Mogoče bi vas zanimalo. Zanimiv projekt.« Spodaj je pripel dopis glavnega organizatorja mednarodnih srečanj znanstvenofantastičnih revij, češ da za leto 2021 pripravljajo mednarodno tekmovanje avtorjev (kratkih znanstvenofantastičnih zgodb) iz vzhodnih in srednjeevropskih držav. Odgovoril sem mu, da bom sodeloval in da mu zgodbo pošljem do konca februarja (uradni datum oddaje je sicer sredi aprila 2021). Tega še nisem storil. Zakaj odlašam? Prosim, dragi tožilci in vsi drugi, bodite pozorni na nadaljevanje. Najprej sem mislil, da si temo lahko sam izbereš, toda bolj sem bral dopis (romunskega organizatorja, ki letos organizira tekmovanje) naprej, bolj mi je bilo jasno, da je tema določena. No, priznam, po svoje se mi je zdelo logično, da organizator tekmovanja določi temo, da ne bo vsak pisal nekaj zase, potem pa iz vsega nastane venček med seboj nepovezanih zgodb. Takole je pisalo: »Tema je naslednja: -leto je 2020-2030 (v tem obdobju lahko izberete leto) ; -v vzhodnoevropski državi se pojavi primer nove virusne hemoragične mrzlice; -bolezen se širi kot požar in veliko ljudi začenja umirati; -kmalu se bolezen širi, a zanimivo, le v vzhodnoevropskih državah; -te države so v preostalem svetu strogo v karanteni -zgodba se nahaja v državi avtorja.« Rekel sem si, tudi prav, potrdil udeležbo, češ gre za znanstveno fantastiko, karkoli napišem, bo tako ali tako proizvod domišljije, nihče tega ne bo jemal resno, niti dobesedno. A prišel je začetek decembra in zadevo obrnil na glavo: satiričen zapis, ki je bil jasno označen kot glosa, je bil spoznan kot zapis, ki širi in spodbuja rasizem. Pravzaprav je težko našteti vse posameznike in organizacije, ki so se oglasili. Kljub temu, da so Vzhodnoevropejci in Srednjeevropejci dandanes politično korektna tarča, ker se odmikajo od »temeljnih vrednot Evrope«, vaju, draga Vrhovno državno tožilstvo in Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, prosim za pomoč. Z odgovori na spodnja vprašanja mi bosta dala smernice, da se ne bom znašel še v kakšnem (pred)kazenskem postopku.  - Ali sploh lahko sodelujem na tem mednarodnem tekmovanju? Sprašujem zato, ker je tema razpisa, da virus mori samo določeno skupino ljudi (Vzhodnoevropejce)? In če mori točno določeno skupino ljudi, potem gre za nekakšen genocidni ali rasistični virus. - Ali bi bilo pisanje o tej temi lahko kakorkoli označeno za rasizem in kazensko preganjano (po uradni dolžnosti) zaradi spodbujanja in širjenja rasizma in nacionalizma ali razpihovanja sovraštva na nacionalni podlagi? - Če menite, da lahko sodelujem, kakšne bi bile Vaše usmeritve pisanja? Vam lahko pošljem zgodbo v predogled, da opravite nekakšno recenzijo in mi izdate dovoljenje z obljubo, da me ne boste preganjali? Je to možno, prosim? - Če lahko sodelujem in če ne želite opraviti predogleda, kako naj označim, da bo jasno razvidno, da gre za znanstveno fantastiko? Razmišljam v smeri, da bi za vsakim zapisanim stavkom dal stavek v oklepaju, kjer bi pisalo: »To je znanstvena fantastika.« Res bo potem v kratki zgodbi skoraj tisoč takih zapisov, ampak s tem se izognem nepotrebnim nesporazumom »trganja iz konteksta«. Se strinjate? Upam, da nisem bil predolg, da nisem vzel preveč vašega dragocenega časa. Če sem, se res iskreno opravičujem. Zelo vam bom hvaležen, če bom odgovore dobil v najkrajšem možnem času. Z oddajo kratke zgodbe se že mudi, jaz jo želim napisati povsem sproščeno, brez kakšnega filtra med možgani in usti. Sicer me tudi drugače zanima, kje pišoči, ki so nedavno tožili po svetu, da se samocenzurirajo, kupijo tak filter. Jaz bi želel zadnji model, prototip modela prihodnosti. Takega, ki bi filtriral že tisto, kar se trenutno še lahko napiše ali reče,  v prihodnosti pa se ne bo več smelo. Iz vsega povedanega, ki je resnica, čista resnica in samo resnica, ste zagotovo tudi sami spoznali, v kakšni stiski in godlji sem se znašel.   Z najodličnejšimi pozdravi ostanite zdravi, Jože Biščak, urednik revije Demokracija  

Več

Dr. Vinko Gorenak: Odvetniško sodniška akcija Nataše Pirc Musar in Urške Klakočar Zupančič

Odvetnica Nataša Pirc Musar in sodnica Urška Klakočar Zupančič. Odvetnica Nataša Pirc Musar in sodnica Urška Klakočar Zupančič. Najprej kdo je kdo? Natašo Pirc Musar osebno poznam še iz časa, ko je bila novinarka na POP TV, sploh pa se osebno poznava iz časa, ko je bila informacijska pooblaščenka, jaz pa poslanec v Državnem zboru. Tudi v času njenega odvetništva sva zadržala občasno, strokovno ali twitter komunikacijo. Urška Klakočar Zupančič pa je sodnica v Ljubljani. Ne poznam je osebno, me je pa nekdo opozoril na njeno pisanje na njenem Facebooku, na osnovi česar sem sestavil prispevek, ki ste ga lahko 1. 12. 2020 prebrali TUKAJ. Sodeč po pisanju medijev, so tudi sodni krogi prepoznali nezakonito, sploh pa neprimerno pisanje sodnice Urške Klakočar Zupančič, ki so jo degradirali, odvzeli so ji namreč vodenje oddelka in zahtevali uvedbo disciplinskega postopka. V torek 16. 2. 2021 dopoldan sem sedel na seji poslanske skupine SDS v Državnem zboru. Kar naenkrat je moj telefon skoraj pregorel, toliko klicev je prišlo v zelo kratkem času. Večinoma so bili klicatelji novinarji, a se nisem odzival. Jasno pa je bilo, da se nekaj dogaja. Mogoče pa bo odgovor na twitterju sem pomislil? In res, takoj sem videl, da je Nataša Pirc Musar zoper mene vložila kazensko ovadbo, seveda zastopa sodnico Urško Klakočar Zupančič.  Mediji so že poročali, da sem osumljen storitve kaznivega dejanja “nedovoljene objave zasebnih pisanj” po 140. členu Kazenskega zakonika. Nataša Pirc Musar je seveda obvestila vse medije, mene ne, čeprav se zadeva nanaša name. Nedovoljena objava zasebnih pisanj140. člen(neuradno prečiščeno besedilo) (1) Kdor brez dovoljenja pooblaščene osebe, kadar je tako dovoljenje potrebno, objavi dnevnik, pismo ali kakšno drugo zasebno pisanje, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. (2) Pregon se začne na zasebno tožbo. Uradni list RS, št. 50/2012 z dne 29. 6. 2012: 140. člen KZ-1 Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo in 54/15: KZ-1-NPB4 Kaj naj si mislim? Natašo Pirc Musar razumem, niti je ne obsojam, ona pač opravlja svoje delo, v sporočilu medijem, pa je videla seveda veliko priložnost za svojo brezplačno promocijo in promocijo njene odvetniške pisarne. Slab vtis pušča dejstvo, da obvestila medijem, ni istočasno poslala meni, saj ima tako moj elektronski naslov, kot telefonsko številko. Bila je “junakinja”, Gorenak naj moje obvestilo medijem prebere ali sliši iz medijev. Tudi prav. Ne razumem pa sodnice Urške Klakočar Zupančič, njena šefica Nataša Kosec, jo je sodeč po pisanju medijev degradirala in zoper njo, v tej zadevi uvedla disciplinski postopek, njeno početje pa obsojajo tudi njeni kolegi, kar lahko preberete TUKAJ. Sodnica res ni Urška iz lokalnega frizerskega salona ali Urška, ki na tržnici prodaja zelenjavo. Če bi se sam znašel na njenem mestu, bi se skril v mišjo luknjo in se opravičil sodelavcem sodnikom, ter seveda vsem tistim, ki jih je napadala s svojim pisanjem. Posledično pa bi sodniška oblačila zamenjal za odvetniška. Toda ne hrabra Urška je preko odvetnice zoper mene vložila kazensko ovadbo. Čestitam za hrabrost. Kazenske ovadbe zoper mene po tednu dni še nimam Kasneje je sledilo še več novinarskih vprašanj, tudi vabilo na snemanje na RTV, kot tudi POP TV. Vse sem seveda odklonil, saj nisem prejel niti obvestila, še manj pa kazenske ovadbe. No, danes je že sedem dni od tega dogodka in kazenske ovadbe še vedno nimam. Kako naj novinarjem odgovarjam na vprašanja, če pa v zvezi s tem nimam ne kazenske ovadbe in ne obvestila Nataše Pirc Musar, slednje sem lahko kasneje prebral v medijih. Je pa v večini medijev veselo nastopala Nataša Pirc Musar, ki je na veliko razlagala, česa sem osumljen. Tako nastopanje seveda nima nobene zveze s samo kazensko ovadbo, gre pa za reklamo odvetnice. Si predstavljate, da bi Nataša Pirc Musar plačala reklamo za svojo odvetniško pisarno in to dve minuti na RTV in dve minuti na POP TV. Plačala bi okoli 7000,00 evrov (Glej cenik RTVna  (https://img.rtvslo.si/files/marketing/cenik_tv_slo_2020_javna_objava.pdf) ne spreglejte, objavljene so cene za eno sekundo snemanja. Zdaj razumete, Nataša Pirc Musar je ubila dve muhi na en mah. Na obeh TV je dobila brezplačno reklamo, pa še mene je opljuvala in skušala je rehabilitirati sodnico. Dokler sojenje ne bo končano o tem ne bom več pisal. Če bo med sojenjem kaj zanimivega se bom že oglasil. Po sojenju bom napisal prispevek z naslovom Akcija Nataše Pirc Musar in Urške Klakočar Zupančič ni uspela. (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5050) vir: vinkogorenak.net

Več

Romana Tomc: Vladavina prava, Politico in manipulacije

Napadi na vlado Janeza Janše na nacionalnem in evropskem nivoju se vrstijo od njenega nastopa dalje. Za to politični nasprotniki uporabljajo najrazličnejše načine in preko svojih mrež, ki jih imajo spletene v tujini, o Sloveniji in aktualni vladi širijo sovražne informacije, diskreditacije in laži. Vse z namenom prevzema oblasti. Razprava o vladavini prava v Sloveniji. V naslednjih dneh, predvidoma 4. marca, naj bi tudi v Evropskem parlamentu posebna skupina, ki deluje v okviru Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve - LIBE, razpravljala o vladavini prava v Sloveniji. Skupino vodi nizozemska poslanka iz skupine Renew Sophie in t'Veld, ki je v javnem nastopu, na katerem je sodelovala skupaj z Blažem Zgago, napovedala uvedbo nadzora v Sloveniji. Zanimivo pri tem je, da se je ta javni nastop zgodil še preden se je skupina, ki naj bi o tem odločala, sploh sestala. Od poslanke, ki se zavzema za demokracijo in spoštovanje najvišjih standardov, ne bi pričakovali, da odločitve sprejema kar sama, na avtokratski način, brez sodelovanja ostalih članov skupine in brez možnosti upoštevanja mnenja gostov, ki so povabljeni na sestanek te skupine. Očitno je, da gre za vnaprej dogovorjene odločitve, kar je izjemno sporno. Razprave se kljub vsemu veselimo, saj bo to priložnost, da z dejstvi in številkami pokažemo, kakšno je dejansko stanje pravne države v Sloveniji za nekaj let nazaj. Ne dvomim, da bo na dan prišlo precej zanimivih informacij, ki so bile doslej namenoma prezrte. Predsedovanje in vladavina prava. Slovenija je v program svojega predsedovanja kot eno izmed prednostnih tem uvrstila tudi razpravo o vladavini prava. Obetamo si lahko poglobljeno, kakovostno in uravnoteženo razpravo, upoštevajoč najvišje demokratične standarde. Ni pa mogoče pristati na populistične napade in obtoževanja, katera temeljijo na izkrivljenih informacijah, ki nimajo nič skupnega z resničnimi prizadevanji za vladavino prava, ampak so najbolj nizkotna politična akcija nacionalne politike, prenešena na evropski nivo. To je posebej zavržno, ker avtorji teh poskusov s tem blatijo Slovenijo in ji močno škodujejo. S svojimi nastopi, pismi in zakulisnim delovanjem slovenski evropski poslanci z levega političnega pola pri tem aktivno sodelujejo. Manipulativni Politico. Popolnoma neuravnotežen in manipulativen članek si je privoščil tudi Politico. V njem so, tako kot v mnogih drugih tujih medijih, ki pišejo o Sloveniji, jasni odtisi slovenskih avtorjev. Kot vir informacij so nevedeni izključno levi aktivisti, odgovori, ki jih je posredoval UKOM, enostavno niso bili vključeni, ker bi očitno podrli zgodbo, ki jo je avtorica želela povedati. Ne gre torej za objektiven članek, ki bi skušal prikazati dejansko stanje, ampak gre za politični pamflet, katerega namen je diskreditacija vlade Janeza Janše in njega osebno. Politiki naj bi zgolj zaradi tega, ker smo javne osebnosti, prenesli več blatenja, kritik, norčevanja iz nas. Vendar tudi tu obstajajo meje. In kadar so te prekoračene, je potrebno to tudi jasno povedati. Napadi se bodo še krepili. Verjamem, da je razočaranje po sramotno izgubljeni nezaupnici in polomom projekta KUL izjemno. Zato pričakujem, da se bodo takšni nizkotni napadi v nadalevanju še krepili. Vlado Janeza Janše je potrebno zrušiti na vsak način. To je edini moto in edini program, ki ga imajo na levem političnem polu. V tem trenutku so se znašli v razmerah, ki so jim popolnoma tuje. Izgubili so oblast, oni pa so navajeni vladanja, moči in denarja. Jeza je velika. Kljub temu težko razumem kolege, novinarje, aktiviste, akademike in vse ostale, da so pripravljeni sramotiti državo in širiti laži za dosego političnih ciljev, ki jih ne morejo in ne znajo doseči na demokratičen način.

Več

Na pomurski AC ustavljen tujec, ki je v tovornjaku prevažal deset ilegalnih migrantov

7.03.2021

preberi več

EU parlament na plenarnem zasedanju tudi o mednarodnem dnevu žena: Ženske na prvih bojnih linijah proti covidu-19

7.03.2021

preberi več

Predsednik vlade Janez Janša v pogovorih za Konferenco o prihodnosti Evrope

6.03.2021

preberi več

Allianz veliki sponzor slovenskih olimpijskih športnikov

3.03.2021

preberi več

Po požaru Mozirske koče na Golteh na pomoč priskočila regijska Civilna zaščita

2.03.2021

preberi več

Še ena sodna žrtev Marjana Pogačnika?

V zadnjih letih se je pokazalo, da je sodstvo, kot najbolj pasivna od treh vej oblasti, pravzaprav tista, ki je še najbolj prepojena z nekdanjim načinom tovarišijskega delovanja. Temu danes rečemo globoka država v sodstvu. Izvršilna in zakonodajna veja sta vsakodnevno pod pritiskom javnosti, mediji o njih poročajo vsakodnevno, v sodnih dvoranah pa se - daleč od oči, daleč od srca - dogajajo številne osebne drame, katerih posamične žrtve in njihovi kriki ostajajo neslišani. Pred dnevi smo naleteli na nov primer žrtve razvpitega predsednika okrožnega sodišča Marjana Pogačnika, katerega posegi so nam znani že iz številnih drugih sodnih dram, pa se kljub temu vede, kot da njegove vladavine ne bo konec. Z nami je Blaž Babič, na svojem Twitter profilu ste objavili nekaj podrobnosti svojega primera, v katerem nastopa Marjan Pogačnik. Za kaj gre? Blaž Babič: Najprej naj se Vam zahvalim za pozornost, da ste opazili mojo objavo in jo štejete za pomembno. Moj sodni primer se je pričel odvijati leta 2015, torej smo sedaj v 6. letu. Gre morda za nekoliko neobičajno vsebino, ki pa vendarle v nekaj elementih posega v obstoječo sodno prakso. Od leta 2013 sem dve leti in dva meseca sodeloval s tedanjim prijateljem, g. Dolinarjem, v obetavnem poslovnem projektu. Njegova ideja o uporabi tehnično obdelanega lesa za gradnjo plovil je bila po moje tako pomembna, da sem ji rade volje posvetil toliko časa. To je bil tudi čas, ko je (Cerarjeva, SMC) vlada vodila pravo kampanjo za ozaveščanje gospodarske izrabe lesa, te strateške surovine. Kje je pri tem prišlo do zapleta? Blaž Babič: Kljub številnim medijskim aktivnostim v resnici nismo mogli priti do resnih zagonskih sredstev s strani države, zato sem v krogu prijateljev poskrbel za prva posojila, da je lahko g. Dolinar sploh držal projekt nad vodo. Sicer je sam nihal med velikimi razvojnimi vizijami in potenciali, na drugi strani pa se je soočal z dokaj trpko realnostjo. Pred tem sem mu še pomagal izviti se iz najhujšega primeža t.i. celjskih oderuhov in goljufov, zato sem resno računal, da je najina zveza dovolj trdna tudi za poslovne preizkušnje. Po dveh letih aktivnega iskanja priložnosti sva tako prišla do skromnega proizvodnega prostora v Kočevju in pričela graditi 5-metrsko jadrnico. Julija 2015, ko je imel napeljan dogovor za sestanek z enim večjih konstruktorjev plovil pri nas, pa me je nepričakovano in grobo odslovil. Kar tako? Blaž Babič: Vedno me je vsem poslovnim in osebnim znancem predstavljal kot "drugega človeka" v podjetju, tistega, ki ga bo nasledil, ko se bo sam utrudil. Dejstvo je, da brez mene sam nikoli ni bil sposoben napisati niti korektnega dopisa, takega brez slovničnih in tipkarskih napak. Seveda sem najprej moral "globoko dihati", da sem dojel, kaj se je pravzaprav zgodilo. Cel mesec sem potreboval, da pridem k sebi, pozval sem ga k vsaj minimalnemu poplačilu mojega vloženega truda in po njegovem vztrajnem molku sem v zadnjem trenutku sam vložil tožbo za ugotovitev obstoja delovnega razmerja, hkrati s tožbo za ugotovitev nezakonite prekinitve le-tega. Mar to ni bilo dovolj? Blaž Babič: Žal je bila ta vloga le začetek te dolge poti. Po pol leta je Dolinar očitno ugotovil, da sam ne bo zmogel in da je ostal brez vlečnega konja, da torej moja tožba deluje tako grozeče, da je zanj najbolje, da podjetje spravi v stečaj. To je storil po hitrem postopku, sam o tem nisem bil niti obveščen s strani sodišča, in predem sem se ovedel, že je bil postopek pred Delovnim sodiščem končan, saj je tožena stranka prenehala obstajati. Kakšen je bil vaš naslednji korak? Blaž Babič: Pričela se je mukotrpna civilno-pravna pot, ves čas pospremljana z BPP storitvami (brezplačna pravna pomoč), ki pa jih še zdaleč ni lahko pridobiti, marsikdaj pa tudi pomenijo, da odvetniki ne najdejo dovolj motivacije za nadpovprečen trud. Omeniti moram odvetnico Šikovec Ušaj, ki približno eno leto najinega sodelovanja pred edino obravnavo ni niti enkrat našla niti pet minut časa za posvet z menoj. Nanjo sem se vsekakor preveč zanašal, izbral sem jo namreč prav zato, ker sem vedel, da že pozna Dolinarja in njegovo dvojno osebnost in mi ni bilo potrebno razlagati ji, da imam prav - tako sem si vsaj napačno predstavljal. Kaj se je zgodilo na okrožnem sodišču v Ljubljani? Blaž Babič: Zbral sem vse dokaze na CD-ju, elektronskih dokumentov (dopisov, e-pisem, kataloga, slik, itd. ) je bilo prek 1000, skupaj približno 250 Mb. Seveda sem to lahko storil, saj sem ves čas bil tudi - med drugimi vlogami - poslovni sekretar. Predlagal sem tudi 15 prič, ki so vse v živo videle najin poslovni in siceršnji prijateljski odnos, ter bi to zlahka tudi potrdile. Potrpežljivo sem čakal na glavno obravnavo. Enkrat celo se je Dolinar izognil razpravi, pa se zlagal, da je bil v zdravilišču v Laškem. Sodnica je šla to preverjat - in ga tam ni bilo. Kdo je bila sodnica? Blaž Babič: Bila je višja sodnica Božena Novak. Na sami razpravi sem ugotovil, da - milo rečeno - nima niti pojma o resničnem poslovnem življenju, še manj pa je pokazala uravnoteženosti in doživel sem skrajno šikaniranje z njene strani, moja odvetnica pa kot da ji je pri tem zgolj asistirala. Na sami obravnavi je zavrgla vse moje priče kot nepomembne, zavrgla je tudi vse pisne dokaze (v elektronski obliki), poslušala je zgodbo toženega Dolinarja, ki pa je prihajal na dan s tako očitnimi lažmi, da bi jih spregledal prav vsak že na kraju samem. Sodnica mi je tudi jemala besedo, me prekinjala, dobesedno poniževala in me na koncu obravnavala kot nebodigatreba. In njena sodba? Blaž Babič: Najprej sem dobil zapisnik, v njem sva pričala samo tožnik in toženec, dolg je bil 30 strani. Prepričan sem bil, da je v njem dovolj njegovih laži, da bo sodnica zlahka ugotovila njegovo krivdo. Ampak ne, sodba je bila napisana s strani nekoga, ki ne dojema, da delovni proces ni le proizvodnja za delovnim trakom, ampak da je potrebno podjetje v prvih letih tudi zagnati, samo proizvodnjo pa sploh vzpostaviti. Dodatno je ignorirala 8. člen ZGD, ki govori o spregledu pravne osebnosti, če torej lastnik podjetja (v tem primeru hkrati tudi direktor) zlorabi svoje podjetje za protipravne cilje. Dolinar mi je namreč dve leti in dva meseca obljubljal vse, od zaposlitve, do službenega stanovanja in avtomobila - seveda, za "naslednjim ovinkom". In potem? Blaž Babič: Šel sem še gledat sodno prakso in dodatno ugotovil, da po dveh letih delovno razmerje - četudi niso izpolnjeni vsi pogoji (sklenjena pisna pogodba o delovnem razmerju) - postane pravno priznano, in imel sem dovolj materiala za pritožbo, ki sem jo spisal na 55-ih straneh. Šlo je za podrobno analizo zapisnika zaslišanja, hkrati z vsemi ostalimi navedbami. Pritožbo je sicer z levo roko napisala tudi odvetnica Ušajeva, potem pa sva končala s sodelovanjem. Na predlog znanke sem šel preverjat, ali je bila sodnica Božena Novak sploh določena po veljavnem sodnem redu. Marjan Pogačnik mi je v dopisu odgovoril (seveda tega ni pisal sam, je pa podpisan), da sodnica resda ni bila določena po sodnem redu, ampak da to "ni taka napaka, da bi jo šteli za kršitev pravice do poštenega sojenja". Si predstavljate?!? Ista sodnica, ki je nastavljena mimo sodnega reda, potem pa tako obdela mene kot tožnika, da naj ne bi bila niti nastavljena, niti pristranska?!? Težko verjamem, še posebej zato, ker se je Dolinar večkrat pohvalil, da je bil šofer za SDV. V svoji naivnosti sem želel verjeti, da ga je na stara leta srečala pamet, pa sem se očitno zmotil. Sodni sistem pa ga je podprl na polno. Kaj je reklo višje sodišče? Blaž Babič: Še slabše so se odrezali. Mojo pritožbo so razglasili za laično. Tudi tu sem doživel plehki formalizem, ki z dejanskim primerom ni imel ničesar skupnega. Materialna resnica zanje ne obstaja, kar si zadajo, tako obrnejo besede, ključne napake kolegice pa so spregledali in pometli pod preprogo. In naprej? Blaž Babič: Jasno je bilo, da s prejšnjo odvetnico ne morem več naprej, zato sem v stiski (in v pogojih COVID epidemije!) iskal novega odvetnika. Na srečo sem ga našel, vendar pa je že skoraj potekel čas za ustrezno predpripravo za pisanje predloga za dopustitev zahteve za revizijo, naslovljenega na Vrhovno sodišče. Kljub časovni stiski smo na kratko in zgoščeno predstavili, o čem naj bi govorila zahteva za revizijo - o kar trojnih bistvenih postopkovnih kršitvah (napačna sodnica, protipravno zavrženje prič in neupoštevanje dokazov, šikaniranje na sami obravnavi) in dvojni kršitvi obstoječe sodne prakse (več kot dvoletno delovno razmerje in spregled pravne osebnosti). Je Vrhovno sodišče pokazalo razumevanje? Blaž Babič: Žal ne. Izpadlo je, kot da si oni želijo vloge, ki bo kot nekakšno izpolnjevanje formularskega obrazca. To je absurdno, ne le iz časovnega razloga, opisal sem že časovno stisko, gre za to, da ne more biti pred-korak (predlog za dopustitev) pomembnejši od same vsebinske zahteve za revizijo. Po njihovo z novim odvetnikom nismo dovolj natančno opredelili, katero vprašanje sodne prakse naj bi v sami revizijski zahtevi sploh obravnavali? Odvetnik mi je nato zagotovil, da gre tu za prakso Vrhovnega sodišča, kjer s klišejskimi (kopiranimi) obrazložitvami množično zavračajo zadeve in s tem zmanjšujejo pripad. Jasno je bilo torej, da moramo poskusiti še na Ustavnem sodišču. In Marjan Pogačnik? Blaž Babič: Ja, tukaj se ponovno vrnemo do njega. Krog za zaključi. Ko sem vložil prošnjo za BPP, za zastopanje na Ustavnem sodišču, in v njej navedel številne ustavne člene, ki da so bili kršeni v mojem postopku (od temeljne pravice do poštenega in učinkovitega sojenja, do nenazadnje pravice do dela in njej sorodnih pravic), se je prav tisti Marjan Pogačnik, ki je odgovoren za nastavitev neprave in krivične sodnice Novakove, postavil kar v vlogo Ustavnega sodišča in sam obdelal vse ustavne člene, ki sem jih izpostavil, na kar sedmih straneh - in mi dal vedeti, da so moje možnosti za uspeh na Ustavnem sodišču dovolj majhne, da mi ne mislijo odobriti stroškov za BPP. S tem je poskusil meni onemogočiti nadaljevanje postopka in na kar najbolj eleganten način zaščititi preiskovanje njegove lastne izvorne protipravnosti. Vam je s tem preprečil vložitev ustavne pritožbe? Blaž Babič: Na mojo veliko srečo je bila odvetniška pisarna tako agilna, da je že vložila pritožbo, preden je prišel ta nesprejemljivi zavrnilni odgovor. Sicer bi ostal brez vsega, samo zaradi tovarišijskega komplota, katerega nosilec je dejansko predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani, Marjan Pogačnik, eksekutorka pa je bila sodnica Božena Novak. Verjetno ni samo moja ocena, da taki ljudje na takih položajih v sodstvu nimajo kaj početi. Prosim, dodajte moj poziv vsem podobnim žrtvam, tako Pogačnika, kot tudi sodnikov in sodnic, kot je Novakova, da se pričnemo povezovati. Sam sem dosegljiv na Facebook in Twitterju, pa tudi na Publishwall imam svoj blog. Hvala Vam za ta pogovor. Blaž Babič: Hvala Vam! Intervju pripravil Boris Cipot

Več

VIDEO: Klepet s pesnikom in pisateljem Ferijem Lainščkom, letošnjim dobitnikom Prešernove nagrade za življenjsko delo

Poleg arhitekta Marka Mušiča je veliko Prešernovo nagrado za življenjsko delo za letošnje leto prejel tudi pesnik in pisatelj Feri Lainšček.  S Ferijem Lainščkom je ob tej priložnosti pogovor za Nova24TV pripravil novinar Boris Cipot v ambientu stoletnega grajskega parka, kjer se njune poti križajo praktično vsak dan. VIDEO:

Več

VIDEO: Janez Janša - Slovenija je odporna tako na koronavirus kot na sovraštvo, ki ga nekateri sejejo

Predsednik vlade Janez Janša je bil gost na Nova24TV. V pogovoru je spregovoril o cepljenju, epidemiji in okrevanju po epidemiji, o upoštevanju omejitvenih ukrepov v Sloveniji. Spregovoril je tudi o trenutni politični situaciji, o krizi opozicije, o tem, kako nestabilno politično okolje vpliva na boj z epidemijo. Predsednik vlade se je v pogovoru odzval tudi na grožnje, ki jih prejemajo poslanci koalicijskih strank in stranke Desus. .@JJansaSDS: Mi ne poslušamo stroke, ki jo je prejšnja vlada dala v ospredje, kot je gospa Nina Pirnat, ki je rekla, da je treba pri #koronavirus kihati v rokav. Če bi poslušali njo, bi nam zdravstveni sistem razpadel že marca. pic.twitter.com/Fdrjp0XQpn — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) January 17, 2021 Predsednik vlade je v pogovoru najprej spregovoril o tem, da je Evropska komisija zagotovila dovolj cepiva za vse. "Res pa je, da v tem trenutku ni države na svetu ki bi imela dovolj cepiv jutri, ker so bila odobrena pred kratkim in ker so proizvodne kapacitete proizvajalcev omejene." Ob tem je poudaril, da je cepivo, ki prihaja varno. Cepivo je odobrila tako Evropska agencija za zdravila kot tudi nacionalni regulatorji držav članic. V nadaljevanju je spregovoril o cepljenju. "Kako hitro bomo sposobni uporabiti cepivo, je odvisno od tega, kako hitro se bomo organizirali in, koliko zaupamo znanosti in ne nasedamo teorijam zarote ter šarlatanom, ki razglašajo, da virusa ni." Zato, da bomo kos logističnemu zalogaju pri cepljenju, je vlada imenovala posebnega koordinatorja za logistiko cepljenja. Na to mesto je imenovala dosedanjega uradnega govorca za covid-19 Jelka Kacina. Glede na dinamiko cepljenja in načrt dobav bomo brez ukrepov, ki nam sedaj omejujejo svobodo gibanja in normalno življenje, po njegovem mnenju lahko zaživeli v začetku junija. "Računamo pa, da bomo z dodatnimi dobavami ta čas skrajšali najmanj za en mesec in, da nekateri ukrepi, ki sedaj veljajo, ne bodo več potrebni." Dejal je tudi, da se vlada bori za dodatne dobave cepiva. "Ko bo cepivo na voljo, bo uporabljeno na podlagi prioritet, brez klientelizma in brez stranskih vrst. .@JJansaSDS: Junij je tisti mesec, ki ga na podlagi dobav #cepivo nekateri napovedujejo, ko bomo lahko živeli brez ukrepov, ki nam sedaj omejujejo svobodo gibanja in normalno življenje. pic.twitter.com/dWGQbTNV1b — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) January 17, 2021 Predsednik vlade Janez Janša je v nadaljevanju pogovora izpostavil: "Če bomo pri strategiji cepljenja dosledni, in bomo najprej zavarovali tiste, ki so najbolj ogroženi, potem bo tudi splošna nevarnost virusa manjša, bo pa še obstajala." Ob tem je dejal, da je virus treba izkoreniniti, če ne, se bo spet pojavil. "Pomembno je, da tega ne storimo le mi, ampak tudi sosednje države, celotna EU, cel kontinent, cel svet, ker sicer se bo virus ponovno pojavil." Glede situacije v zdravstvu je dejal, da moramo v Sloveniji nadoknaditi velike zamude ter, da naš zdravstveni sistem potrebuje močne okrepitve. "V zdravstvo se je v zadnjih 15 letih izjemno malo vlagalo. Ni se vlagalo v zdravstvene kapacitete, ne za izboljšanje plačnega sistema v zdravstvu, ne za izgradnjo domov za ostarele." Ob tem je dejal, da se bo to spremenilo. "S pomočjo evropskih sredstev bomo zagnali nekatere investicije, ki že dolgo časa čakajo in imajo že brado. Potrebujemo pa zato neko stabilnost in nek mir in ne vsak teden najavo neke nove interpelacije." Izpostavil je tudi, da imamo v Sloveniji osmo najstarejše prebivalstvo na svetu, ki je s koronavirus najbolj ogroženo, zato moramo cepiti pol milijona ljudi. V nadaljevanju je spregovoril o opoziciji in dejal, da igra v epidemiji umazano igro po formuli: "Čim slabše za državo, toliko boljše za KUL". Ob tem je poudaril, da so epidemijo uporabili kot politično orožje. "A v naši zgodovini se nikoli ni izšlo dobro, kadar se je politične cilje zasledovalo ne glede na žrtve. Politični nasledniki tistih, ki so to že počeli, danes uporabljajo enako formulo." Glede očitkov, da vlada pri sprejemanju omejitvenih ukrepov ne posluša stroke, je predsednik vlade dejal: "Mi ne poslušamo stroke, ki jo je prejšnja vlada dala v ospredje, kot je gospa Nina Pirnat, ki je rekla, da je to malo hujša gripa in, da je treba kihati v rokav. Če bi poslušali to stroko, bi nam zdravstveni sistem razpadel že spomladi." Ob tem je dejal, da vlada posluša resno slovensko in evropsko stroko, pa tudi širše. Izpostavil je, da je imel pred dnevi videokonferenco z ministrom za zdravje iz Tajvana. "To je država, ki se najbolj uspešno spopada s covidom, ker majo izkušnje izpred skoraj 20 let, ko so imeli SARS." Ob tem je izpostavil, da je tudi Evropska unija glede novega koronavirusa združila potenciale znanja. Predsednik vlade je glede vložitve konstruktivne nezaupnica dejal, da gre pri tem za brutalen patetični izliv ideološkega sovraštva zoper drugače misleče. Izpostavil je, da bi v tekst nezaupnice lahko napisali tudi: "Mi, prvorazredni, mislimo, da je oblast v Sloveniji rezervirana samo za nas, rojeni smo za to, da smo na oblasti in vse, kar je proti temu, ogroža demokracijo." .@JJansaSDS: Epidemijo so uporabili kot politično orožje. A v naši zgodovini se nikoli ni izšlo dobro, kadar se je politične cilje zasledovalo ne glede na žrtve. Politični nasledniki tistih, ki so to že počeli, danes uporabljajo enako formulo. pic.twitter.com/FXj474bASN — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) January 17, 2021 V nadaljevanju pogovora je predsednik vlade spregovoril o dvojnih merilih s katerimi se soočamo v Sloveniji. Izpostavil je, da na družbenih omrežjih v zadnjih dveh tednih prejel nekaj sto groženj s smrtjo s strani oseb z imeni in priimki. "Nekatere grožnje preiskuje policija, tožilstvo pa načrtno blokira kakršnokoli sankcioniranje. Če v Avstriji nekdo grozi kanclerju s smrtjo, dobi dve leti zapora, če pri nas nekdo grozi Borutu Pahorju, dobi 11 let zapora. Meni je grozil policist, ki ga je levica ob sankcijah branila, sodišče pa ga je nato vrnilo na delovno mesto." Ob tem je predsednik vlade dejal, da so nasilje na Kapitolu v Ameriki vsi obsodili. Hujše nasilje v Sloveniji pa obsodi samo demokratična stran, kaviar levica pa to nasilje zavije v svobodo izražanja. "Če grozijo predsedniku vlade z levice, je tisti, ki grozi, obsojen na 11 let zapora, če grozijo predsedniku vlade z desnice, pa je to svoboda izražanja." Ta dvojna merila so eden od ključnih problemov slovenske demokracije. "Če institucije in osrednji mediji podpirajo dvojna merila, s tem neposredno ubijajo demokracijo in v Sloveniji se to dogaja celo v času epidemije." Ob tem je dodal, da so tudi v strankah KUL poslanci, ki ne odobravajo dvojna merila, a so utišani in potisnjeni v ideološko sovraštvo. .@JJansaSDS: Če v Avstriji nekdo grozi kanclerju s smrtjo, dobi 2 leti zapora, če pri nas nekdo grozi Borutu Pahorju, dobi 11 let zapora. Meni je grozil policist, ki ga je levica ob sankcijah branila, sodišče pa ga je nato vrnilo na delovno mesto. pic.twitter.com/EDRgkKg8Uu — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) January 17, 2021 V nadaljevanju pogovora je poudaril, da je v tem mandatu in v tej sestavi državnega zbora alternativa preprosta: "Ali imamo vlado, ki se kljub polenom pod noge bori in je uspešna, ali pa imamo vlado, ki je enkrat sama že razpadla in so vrgli puško v koruzo v času epidemije, vodila pa jo je nadkoalicijska, drastično radikalna stranka Levica." Ob tem je dodal, da tudi, če porušijo to vlado, nove vlade ne bo oziroma bo zelo hitro propadla, zaradi epidemije pa bomo plačali ceno. Ob koncu pogovora je predsednik vlade dejal, da je treba zdržati. "Imamo dovolj cepiva in vemo, da bomo epidemijo premagali." Ob tem je opozoril tudi, da Slovenija ni takšna kot se prikazuje v osrednjih medijih. "Vem, da imamo podporo ljudi. Vsak dan jo čutim, dobim ogromno sporočil podpore." Izpostavil je, da je zdravorazumska večina dovolj močna in Slovenija je odporna tako na koronavirus kot na sovraštvo, ki ga nekateri sejejo. VIDEO: Pogovor predsednika vlade Janeza Janše na Novi24tv:

Več

Alojz Glavač: Pred pomursko razvojno regijo so v novi finančni perspektivi pomembni infrastrukturni projekti

Svet Pomurske razvojne regije sestavljajo županje/župani vseh 27 občin v Pomurju in predsednik sveta madžarske samoupravne narodne skupnosti. Junija lani je za leto dni mandat predsednika prevzel župan Moravskih toplic Alojz Glavač. Da so razmere zaradi epidemije novega koronvirusa pred lokalne skupnosti in svet regije prinesle zahtevne izzive, ki so jih v danih okoliščinah vseeno uspešno reševali, je v pogovoru z Borisom Cipotom ugotavljal Alojz Glavač.  VIDEO: 

Več

Danes v živo ob 20.05: Aleš Ernecl in Bojan Požar. Tega se vam ne splača zamudit !

Več

Intervju: Koronavirus je prebolel tudi Jurij Zrnec. Tu je njegova izpoved!

"Ko sem izvedel za okužbo, je bila zame to prava mora, groza," je pričevanje pričel Jurij Zrnec v izpovedi, ki ga je objavil ljubljanski UKC. Priljubljeni igralec Jurij Zrnec je pred kratkim prebolel okužbo z novim koronavirusom. Ker je zaradi prejšnjih zdravstvenih težav spadal v rizično skupino bolnikov, so ga zdravniki spremljali na daljavo, prek sistema telemetrije. K sreči je covid-19 prebolel brez zapletov, a je nekaj časa trajalo, da se je 42-letni Zrnec vrnil v običajno kondicijo, ki jo je pred okužbo vzdrževal tudi na fitnesu. A prav tam, se je izkazalo, je bil virus bolj "fit" od vseh varnostnih ukrepov.  O svoji izkušnji je igralec zdaj spregovoril tudi za UKC in pozval: "Pamet v - razkužene - roke, nadenimo si maske in stopimo korak nazaj!"   KAKO JE PRI VAS POTEKALA BOLEZEN IN KAKO SE POČUTITE ZDAJ? Bolezen je k sreči potekala presenetljivo “v redu”: brez visoke vročine, brez kakšnih hudih znakov, če odmislim izgubo vonja. Težje se je bilo vrniti na delo, v gledališče, kjer je lahko precej naporno, saj zahteva 100-odstotnega človeka. Tam sem čutil, morda še zmeraj, precej upada v svoji kondiciji in nekakšen strah. Trenutno sem bolje, počasi se vračam v prejšnje stanje. VAŠE ZDRAVSTVENO STANJE SO ZARADI PREJŠNJIH OBOLENJ POZORNO SPREMLJALI NA DALJAVO ... Telemetrija je krasna stvar, način! Če je le možna. V mojem primeru sem bil sam svoj zdravnik (smeh) in bil s tem, na nek način, vključen v zdravljenje. ALI VESTE, KJE STE SE OKUŽILI? Pred kratkim sem izvedel in zdaj lahko skoraj z gotovostjo povem: na fitnesu*** (v tistem tednu je tam zbolelo 5 ljudi)! Naj pa poudarim, da so res vestno skrbeli za čistočo, razkuževanje ... ampak je bil virus bolj “fit”. KAKO STE SE POČUTILI, KO STE IZVEDELI ZA POZITIVEN BRIS? JE ZBOLEL ŠE KDO IZ VAŠEGA KROGA BLIŽNJIH IN PRIJATELJEV? Ko sem izvedel za okužbo, je bila zame to prava mora, groza! Najprej sem pomislil, koga vse sem okužil naprej, morda celo življenjsko ogrozil (starša, drugi šibkejši člani razširjene družine). Prijatelj je moral celo odpovedati poroko! Če se malo pohecam, sem ga na nek način “rešil”, mu dal čas za ponoven razmislek (smeh). A k sreči ni zbolel, od ogromno možnih kandidatov, nihče. KAKO STE PREŽIVLJALI ČAS SAMOIZOLACIJE? Čas sem preživljal v izpopolnjevanju svojih kuharskih veščin in ob neštetih pogovorih, klicih. Ampak ni bilo tako težko, ker sem bil, kar se tiče počutja, v redu. Je bilo pa kot božični večer, ko sem lahko nesel ven smeti ven "v divjino”, pred blok. KAJ SPOROČATE DVOMLJIVCEM IN TUDI OSTALIM? Virus je in to je dejstvo! Dejstvo je tudi, da o vsem skupaj še vedno ne vemo veliko. Številke kažejo svoje. Kako, kaj in zakaj? Na vse odgovore bomo morali še malo počakati, kaj šele na cepivo. Do takrat pa: pamet v - razkužene - roke, nadenimo si maske in stopimo korak nazaj! Naj pojasnim, da sem ravno zaradi svojih prejšnjih bolezenskih zapletov (tri pljučne embolije) in starejših družinskih članov letos odpovedal dopustovanje na hrvaški obali, saj je bilo, kot vsi dobro vemo, stanje zaskrbljujoče, številke obolelih pa močno "prilagojene"! Ostal sem doma, opravljal le nujne stvari, odhajal na sprehode in se predvsem izogibal gneči.   Juriju Zrnecu želimo še naprej veliko zdravja, uredništvo v fokusu    

Več

VIDEO: Pogovor z Vladimirjem Kolmaničem, nekdanjim namestnikom veleposlanika v Washingtonu o predsedniških volitvah v ZDA

V noči iz četrtka na petek sta na drugem in zadnjem soočenju pred predsedniškimi volitvami v ZDA, ki bodo v nedeljo, 3. novembra v Nashvillu pred televizijskimi kamerami pomerila aktualni predsednik ZDA Donald Trump in predsedniški kandidat demokratov Joseph Biden. Zaradi utišanih mikrofonov, ko je govoril drug kandidat, je minilo z veliko manj prekinitvami kot prvo v Clevelandu. Nashvill, drugo in zadnje soočenje Donalda Trumpa in demokratskega kandidata Joe Bidena pred predsedniškimi volitvami 3. novembra Staavnice še vedno na strani demokratskega kandidata Joe Bidena Po poročanju svetovnih medijev je Biden je napadel Trumpa zaradi slabega ukrepanja ob epidemiji covida-19, Trump pa ga je obtoževal korupcije. Soočenje je bilo verjetno zadnja priložnost za Trumpa, da spremeni dinamiko tekme, v kateri po anketah zaostaja za Bidnom, vendar pa Američanom ni toliko predstavil razlogov, zakaj naj mu zaupajo še drugi štiriletni mandat, kot jih je skušal prepričati, da bo Biden vse uničil. Po pričakovanju ga je napadel zaradi poslov njegovega sina Hunterja v Ukrajini in na Kitajskem ter celo dodal trditev, da je Joe Biden dobival denar od Rusije. V oddaji aktualno na Nova24TV je nekdanji namestnik veleposlanika Slovenije v Washingtonu Vladimir Kolmanič poudaril, da je po zadnjem soočenju v Nashvillu še težko prognozirati volilni izid 3. novembra. Javnomenjske ankete še vedno dajejo prednost Bidenu, vendar Trump še ni rekel zadnje besede. Velik del ameriškega volilnega telesa, se bo šele zadnji trenutek odločal, koga voliti, če sploh stopiti na volišča. Lahko se bo ponovila zgodba iz leta 2016, ko so ankete javnega mnenja Trumpu namenile le nekaj odstotkov možnosti, da bo premagal demokratsko kandidatko Clintonovo. Socialna omrežja, zlasti twitter, na katerem ima Trump skoraj 100 milijonov sledilcev, lahko tehtnico premaknejo v njegovo prid. VIDEO: Vladimir Kollmanič o predsedniških volitvah v ZDA 3. novembra 2020 Sicer pa, ne glede na volilni izid, se lahko Trump pohvali s številnimi dosežki v 4. letih predsednikovanja: EDEN NAJVEČJIH DOSEŽKOV PR TRUMPA je in bo gotovo ta, da je EDINI izmed ZADNJIH 6 PR Z.D.A. IN PRVI PO PR CARTERJU, ki NI NAPADEL DRUGE DRŽAVE in NI ZAČEL NOBENE VOJNE Oz. OBOROŽENEGA KONFLIKTA (,kar je napovedal že na samem začetku svoje predvolilne kampanje). S tem je obvaroval na TISOČE ŽIVLJENJ AMERIČANOV in STOTISOČE DRUGIH ter PRIHRANIL BILIJONE DOLARJEV AMERIŠKIH DAVKOPLAČEVALCEV!  Poleg tega je posredoval pri dosegu sporazumov med IZRAELOM in ZAE in  Bahreinom ter med Srbijo in Kosovim, kakor tudi ukrotil S. Korejo. Zato so ga posamezni poslanci iz Norveške, Švedske in Finske ter skupina profesorjev prava iz Avstralije URADNO PREDLAGALI ZA NOBELOVO NAGRADO ZA MIR! Poleg tega:  TRUMP POLEG ZGORAJ OMENJENEGA v ZGODOVINI ZAPISAN KOT PREDSEDNIK, ki je:-OMOGOČIL PRVO DAVČNO REFORMO od leta 1986 ter VRSTO OLAJŠAV in SPODBUD;-OMOGOČIL ponoven ZAGON AMERIŠKE INDUSTRIJE in GOSPODARSTVA;-OMOGOČIL NAJVEČJO VREDNOST BORZNIH INDEKSOV;-OMOGOČIL NAJVEČJO STOPNJO ZAPOSLENOSTI IN NAJNIŽJO BREZPOSELNOST VSEH KATEGORIJ PREBIVALSTVA;-OMOGOČIL SPREJETJE TREH NAJVEČJI PRORAČUNOV ZA OBRAMBO V ZGODOVINI (skupno cca 2,2 bilijona USD) in s tem REVITALIZACIJO OBRAMBNIH SIL Z.D.A. (po 7-letnem obdobju stagnacije in nazadovanja), vključno z USTANOVITVIJO "VESOLJSKIH ENOT"; -OMOGOČIL PONOVNI ZAGON VESOLJSKEGA PROGRAMA Z.D.A. po 9-letnem zastoju;-OMOGOČIL ENERGETSKO NEODVISNOST Z.D.A., ki so postale tudi NETO IZVOZNICA ENERGENTOV; -RAZVELJAVIL SPORAZUM NAFTA in dosegel novega - USMCA-PREDLAGAL IMENOVANJA OKROG 300 SODNIKOV NA VIŠJI RAVNI in DVEH VRHOVNIH, kar je SENAT POTRDIL; v fazi pootrjevanja pa je še tretja - A. C. Barrett.-TUDI Z UKAZI SPODBUJAL RAZVOJ SREDSTEV za SPOPAD S KORONAVIRUSOM, VKLJUČNO Z ZDRAVILI IN CEPIVI, zaradi česar so AMERIŠKA PODJETJA tudi na teh področjih DOSEGLA VODILNO VLOGO V SVETU.   

Več

Intervju z Aleksandro Pivec

Aleksandra Pivec je zagotovo ministrica s precej debelo kožo. Lastna stranka ji je obrnila hrbet, mediji pa so ji v poletnih mesecih podtikali vse mogoče. V dnevih, ko je slovenska politika razdvojena zaradi imena Aleksandra Pivec, ko so jo člani lastne stranke takorokoč zatajili, ko se obeta nov kongres stranke DESUS in ko jo stranka ne želi več na mestu ministrice za kmetijstvo, zato so novinarski kolegi portala e-Maribor ministrici za kmetijstvo Aleksandri Pivec zastavili nekaj vprašanj: 1.   Kaj za vas pomenijo vsi napadi in deskreditacije zoper vas? To mi daje znak, da delam dobro in da sem očitno zaradi vse večje podpore ljudi na terenu postala moteč element v političnem prostoru mnogim. Tistim, ki se bojijo za izgubo glasov svojih volilcev, tistim, ki se bojijo razkrivanja nečednih dejanj iz preteklosti in tistim, ki jih tako silno moti vstop v desno sredinsko koalicijo. To vedenje pa mi daje še večjo moč in energijo ter prepričanje da v svojem delu in odnosu do njega in do ljudi, ki v moje delo verjamejo, vztrajam še naprej! 2.    So v stranki DESUS zmožni kulturnega dialoga z vami? V stranki DeSUS, predvsem v njeni bazi je veliko poštenih ljudi, ki mislijo enako, kot jaz in me pri mojem delu podpirajo. Žal se njihov glas, zaradi močnih negativnih posameznikov, ki se postavljajo v ospredje, pogosto premalo sliši. Vedno sem optimistična in upam da je še možno, da ta glas razuma in poštenosti zmaga in stopi v ospredje. Po naravi sem optimist. Pa vendar….Ko bom začutila, da kulturni dialog nima več prostora v naši stranki in so zmagale stare, negativne sile, bom svojo energijo usmerila drugam. 3.    Kakšno je vaše mnenje o predsedniku vlade in ali menite, da vas bo razrešil? Imamo odličnega predsednika, ki se je izkazal tudi v tako težkih zdravstveno socialnih in gospodarskih razmerah. Je dober strateg in načrtovalec politik, usmerjenih v cilje, ki jih znamo skupaj tudi dosegati. Zato verjamem, da bo tudi vedel strateško premisliti in načrtovati odločitev glede moje situacije. O njegovi odločitvi pa ne želim špekulurati. 4.    Se boste potegovali za nov mandat predsednice stranke in če vam ne uspe, ali boste odšli v drugo stranko? Dokler bom čutila zadostno podporo baze stranke iz terena, je moja odločitev, potegovati se za nov mandat predsednice stranke, moja dolžnost do njih, saj sem se k temu zavezala pred januarskim volilnim kongresom stranke. V kolikor bo glas nasprotno mislečih glasnejši in močnejši, bo to znak, da se je stranka popolnoma razdvojila in čas za nove odločitve in poteze. 5.   Bi prestopili v stranko SDS, če bi od nje dobili povabilo? To je hipoteticno vprasanje in nanj ne bom odgovorila. Pivčeva je tudi povedala, da dokler bo v  vrstah DESUS-a podpora baze močna, bo pripravljena vso svojo energijo usmerjati v njo. Ko pa bo začutila, da negativni del prevlada nad tem, zanjo v DESUS-u ni več prostora. Ker verjame, da lahko v političnem prostoru z dovolj podpore, ki jo izražajo številni, spreminja ustaljene politične prakse in dela politiko in politične spremembe po meri ljudi in s poštenimi ter istomislečimi ljudmi, ki nas je iz dneva v dan več, razmišlja tudi o lastni politični poti! Za ime stranke pravi, da je še čas. Z Aleksandro Pivec se je pogovarjal Mitja Grmovšek slika: arhiv Aleksandra Pivec/ Facebook    

Več

Predsednik vlade Janez Janša: Slovenija je v dobrem položaju za nadaljnje spopadanje z negativnimi posledicami epidemije

Predsednik vlade Janez Janša je v daljšem intervjuju za madžarski tednik Figyelo, ki je izšel pretekli četrtek, spregovoril o spopadu Slovenije s koronavirusno krizo, o ukrepih, ki jih je vlada sprejela za okrevanja gospodarstva in o nadaljnjih vladnih načrtih. Govora je bilo tudi o sodelovanju med Madžarsko in Slovenijo ter o evropski prihodnosti. V nadaljevanju objavljamo prevod celotnega intervjuja: Prejšnji mesec ste na videokonferenci »Sklada meščanske Madžarske« (Polgári Magyarországért Alapítvány) kot tri največje izzive EU označili: korona virus (Covid), kibernetične napade in demografijo. Obravnavajmo jih po vrsti. Koronavirusna kriza nas je, tako Slovenijo kot Evropo pa tudi svet, doletela nepripravljene. Evropa je bila z izrednimi razmerami, zaseganjem zaščitne opreme, zapiranjem meja, policijsko uro in drugimi ukrepi v marcu in aprilu videti kot iz srednjega veka. Tudi sedaj še nismo v obdobju po COVID-19 krizi, temveč smo v času, ko rešujemo ekonomske posledice pandemije. Sklad za okrevanje, ki ga predlaga Evropska komisija, je dober odgovor na izzive soočanja s posledicami koronavirusne krize, intenzivno se išče tudi cepivo ali zdravilo za to bolezen. Dokler tega nimamo, je rešitev pred ponovnimi drastičnimi ukrepi oziroma lock downom iz začetkov pandemije, aplikacija za sledenje okužbam. Naslednji večji izziv so kibernetski napadi, ki imajo lahko za posledico velike finančne kot tudi druge negativne posledice. Njihova uporaba v polnem obsegu s strani nekaterih držav pa lahko v razvitih državah povzroči posledice, ki so blizu tistim ob uporabi jedrskega orožja. Prav zato smo sopredsedujočima za predsedovanje Svetu EU, Nemčiji in Portugalski, predlagali, da se prioritetno pripravi načrt, kako se na evropski ravni boriti proti množičnim kibernetskim napadom. (Tretji član je Slovenija, ki bo od julija 2021 predsedovala uniji – ur.) Glavni strateški izziv za EU pa je v tem trenutku in v prihodnosti gotovo demografija. Vsi kazalniki kažejo, da se evropsko prebivalstvo pospešeno stara in veliko držav že vlaga ustrezne napore v sprejemanje ukrepov, ki bi to krivuljo staranja prebivalstva upočasnili. V tem pogledu potrebujemo spremenjene pokojninske sisteme, za višjo nataliteto spodbudne družinske politike, in številne druge, za demografske izzive prave ukrepe. Slovenska vlada je zelo uspešno kljubovala epidemiji, bila je prva evropska država, ki je ukinila stroge varnostne ukrepe in je znova zagnala gospodarstvo. Koliko sredstev je vaša vlada mobilizirala za zaustavitev epidemije in za pomoč gospodarstvu? Vlada je sprejela štiri zakonske svežnje ukrepov (koronapaketi) za zaustavitev epidemije COVID-19 in za pomoč državljanom ter gospodarstvu, vrednost katerih je več kot 6 milijard evrov (skoraj 2100 milijarda forintov). S sprejetimi ukrepi smo naslovili uspešno in učinkovito reševanje življenj, zdravja in ohranjanja vitalnih kapacitet države, kot so gospodarstvo, javne storitve, šolstvo, znanost, kultura in druge. Zaradi ukrepov je Slovenija v dobrem položaju za nadaljnje spopadanje z negativnimi posledicami epidemije. V kateri veji gospodarstva vidite ta čas največje težave? Koliko delovnih mest vam je uspelo ohraniti, kakšni so trenutni trendi nezaposlenosti? Največje težave je epidemija povzročila v turizmu, ki ima visoke multiplikativne učinke na druge gospodarske panoge in kmetijstvu (prodaja kmetijskih pridelkov). Z veliko težavami se soočajo v storitvenih dejavnostih (gostinstvo, trgovina na drobno) in v predelovalnih dejavnostih, kjer so največji upad zabeležile dejavnosti, povezane z avtomobilsko industrijo. Vseeno pa je vladi s prvimi tremi koronapaketi uspelo ohraniti okoli 260.000 delovnih mest in finančno pomagati 1,3 milijona državljanom. Z uvedbo turističnih bonov smo spodbudili povpraševanje na strani domačih turistov, kar je oživilo slovenski turizem in ohranilo številna delovna mesta v tej panogi. (odrasli s stalnim prebivališčem prejemajo od države bon v vrednosti 200 EUR, otroci pa 50 EUR - ur.) Kar se tiče trendov nezaposlenosti, pričakujemo v drugi polovici leta stabilizacijo gospodarskih razmer in s tem tudi umiritev razmer na trgu dela. (stopnja je trenutno 9,6 %, za 1,6 odstotno točko višja kot v začetku pandemije – ur.) Ali boste lahko zadržali višino plač, življenjski standard? (Med državami bivšega socialističnega bloka ima Slovenija najvišje plače (povprečno neto 1175 EUR, približno 410 tisoč forintov), pokojnine (povprečno 665 EUR), in tudi GDP na osebo. Vladni ukrepi za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu so namenjeni ohranitvi blaginje in življenjskega standarda ljudi po krizi. V času po epidemiji pričakujemo, da se bosta, zahvaljujoč tem ukrepom, blaginja in življenjski standard ljudi zvišala nad ravnjo pred epidemijo. Posebno pozornost smo namenili najranljivejšim skupinam ljudi, kot so upokojenci, študenti in prejemniki socialnih pomoči. Vsekakor pa so najpomembnejši ukrepi za ohranitev ustvarjalnih kapacitet gospodarstva. Kakšni so vaši gospodarski načrti? Mnogi omenjajo slovenski »New Deal«. Iz česa je to sestavljeno? Temeljni namen slovenskega »New Deala«, kot ste ga poimenovali, je, da se pospešijo naložbeni projekti, ki bolj ali manj stojijo zaradi birokratskih ovir. Vladni ukrepi za debirokratizacijo so sporočilo gospodarstvu, da so naložbe dobrodošle. Slovenska vlada vidi trenutno krizo tudi kot priložnost, da se preko izvajanja nove strategije industrijske politike podpre prenovo in posodabljanje slovenskega gospodarstva v smeri digitalizacije, zelenega, ustvarjalnega in pametnega gospodarstva. Kateri scenarij predvidevate pri izhodu iz gospodarske krize: hitro okrevanje, krizo, ki bo potekala še v naslednjem letu, ali celo na bolj dolgotrajen proces? Glede rasti slovenskega GDP smo optimistični. Sprejete vladne ukrepe oziroma pakete ukrepov je Evropska komisija v svoji zadnji napovedi ocenila pozitivno in Sloveniji napoveduje hitro okrevanje. Tudi bonitetna hiša Standard & Poor's (S & P) je potrdila bonitetno oceno Republike Slovenije pri AA- s trendom stabilnosti. Obeti so torej stabilni, Slovenija pa je v dobrem položaju za spopadanje z negativnimi posledicami pandemije. Seveda pa se položaj lahko radikalno spremeni, če bomo deležni udara drugega vala epidemije. Zaenkrat je to naša največja skrb. Ali bo pandemija korona virusa spremenila globalni trg? Kaj menite, v kakšni panogi se lahko okrepi vloga lokalnega sodelovanja v Evropi, še posebej v srednji-vzhodni Evropi? Pandemija koronavirusa zagotovo spreminja globalni trg. Vloga lokalnega, bolje rečeno regionalnega sodelovanja v Evropi se bo okrepila predvsem na področjih, kot so oskrba in logistika s kritičnimi s prehrambenimi, energetskimi in medicinskimi proizvodi in storitvami. Pandemija pa je odprla vprašanja o tem, katero proizvodnjo (predvsem strateških dobrin) je potrebno (ponovno) vzpostaviti v matični državi oziroma kako skrajšati dobavne verige in s tem zmanjšati tveganja motenj v dobavi.  Kje vidite možnosti madžarske udeležbe v investicijah in programih v Sloveniji? Na seznam najpomembnejših investicij, ki so ključne za okrevanje gospodarstva po pandemiji novega koronavirusa, je uvrščena izgradnja Potniškega centra Ljubljana, ki bo obsegal nadgradnjo železniške postaje, izgradnjo nove avtobusne postaje in komercialnega dela, pri katerem bo v komercialni del investiral madžarski zasebni investitor v višini 250 mio EUR. Sodelovanje med državama vidimo tudi pri novogradnji železniške infrastrukture nasploh in na mejnem območju med krajema Rédics (Madžarska) in Beltinci, čezmejnih povezavah javnega potniškega prometa, vključitvi v javno zasebno partnerstvo pri prostorski širitvi ali posodobitvi mariborskega letališča, itd. Ob smernicah spodbujanja aktivne in trajne mobilnosti pa tudi meddržavne kolesarske povezave in vzpostavitev nizko emisijskih koridorjev. Kaj pričakujete glede slovensko-madžarskega gospodarskega in političnega sodelovanja v prihodnje? Madžarska že sedaj zaseda sedmo mesto med zunanjetrgovinskimi partnerji Slovenije. Pričakujem, da se bo blagovna menjava med državama še povečevala in da bo Madžarska v prihodnje še pomembnejši zunanjetrgovinski partner Slovenije. Posebej bi omenil turizem, kjer Madžarsko uvrščamo med pomembnejše in perspektivne turistične trge. V zadnjih letih obisk iz Madžarske konstantno narašča. Prepričan sem, da se bodo gospodarske vezi z Madžarsko še krepile tudi z novimi oblikami sodelovanja, s poudarkom na področju investicij, digitalizacije, turizma in skupnega sodelovanja na tretjih trgih. Podobni obeti veljajo tudi za prihodnost političnih odnosov. Slovenija in Madžarska imata dobrososedske in prijateljske odnose, ki jih odlikujeta redni politični dialog ter razvejano sodelovanje na številnih področjih skupnega interesa. Slovenijo in Madžarsko povezuje tudi članstvo v EU in zvezi NATO. V našem skupnem interesu je vitalna, uspešna, gospodarsko močna in varna EU ter učinkovito zagotavljanje kolektivne obrambe v zavezništvu. Državi podpirata evroatlantsko prihodnost in integracijo držav Zahodnega Balkana. Kljub temu, da slovenska ustava zagotavlja avtohtonim manjšinam visoko raven manjšinskih pravice, se število pripadnikov italijanske in tudi madžarske narodne skupnosti močno zmanjšuje. Predstavniki manjšin menijo, da je velika vrzel med uveljavljanjem manjšinskih pravic »de jure in de facto«. Kaj je možno storiti na tem področju? V primeru madžarske skupnosti je ena večjih težav tudi odseljevanje zaradi razmeroma slabega gospodarskega stanja na dvojezičnem območju, oziroma v celotnem Pomurju. Slovenska ustava res zagotavlja visoko raven zaščite pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti. V praksi je to zahteven in odgovoren proces, ki pa je občutljiv proces uveljavljanja pravic v veliki meri odvisen od vsakokratne vlade. Julija sem s poslancema narodnosti, Ferencem Horvathom, poslancem madžarske narodne skupnosti, in Felicejem Žižo, poslancem italijanske narodne skupnosti, podpisal poseben sporazum, ki presega to mandatno obdobje in natančno določa projekte in naloge, ki bodo izvedeni na območju, kjer živita obe narodnosti. Vsi projekti so tudi finančno ovrednoteni, pomembno pa je, da so za vlado zavezujoči. Računamo, da bomo tako pomembno pripomogli k odpravi problema, ki ga omenjate. Radi bi spodbujali gospodarski razvoj obeh narodnih skupnosti. Prizadevali si bomo za nadaljnje celovito spremljanje in dosledno uveljavljanje javne rabe italijanskega in madžarskega jezika kot uradnega jezika na območjih občin, v katerih živijo pripadniki obeh avtohtonih narodnih skupnosti. Posebno pozornost bomo namenili razvoju sistema vzgoje in izobraževanja avtohtonih narodnih skupnosti zagotavljanju programske, kadrovske in finančne stabilnosti medijev obeh avtohtonih narodnih skupnosti ter nadaljnjemu razvoju kulturnih dejavnosti in znanstvenega raziskovanja obeh skupnosti. Z namenom promocije jezikovne in kulturne identitete, kulturne dediščine, zgodovine in navad obeh avtohtonih narodnih skupnosti si bomo prizadevali za pripravo celovitega seznama in registracije kulturne dediščine obeh avtohtonih narodnih skupnosti. Madžarska vlada že nekaj let intenzivno podpira pomursko madžarsko skupnost. Ali lahko pričakujemo podoben pristop slovenske vlade v Porabju? Slovenska vlada intenzivno podpira pomursko madžarsko avtohtono narodno skupnost. V tem letu se zaključuje program 2017-2020 v višini 2.100.000 evrov in sicer za ukrepe, ki spodbujajo naložbe v gospodarstvu, turističnih dejavnosti in produktih, promociji programskega območja in podporo pri izvajanju programa. Prav tako v tem trenutku intenzivno poteka priprava programa za naslednje obdobje 2021-2024, ki ga namerava Vlada podpreti in sprejeti v višini 2.100.000 evrov. Podoben pristop načrtujemo v Porabju. Trenutno potekajo priprave in usklajevanja o vzpostavitvi sistema podpore za razvoj gospodarske osnove slovenske skupnosti v Porabju. Pripravljen je osnutek razvojnega programa Porabje za obdobje 2021-2024, ki ga je vlada podprla v skupni višini 2.800.000 evrov. Na ta način in glede na vsebino programa, ki podpira spodbujanje naložb v gospodarstvu, turistične in dopolnilne dejavnosti, gospodarske investicije namenjene postavitvi slovenskih podjetij v Porabju in promociji območja bi lahko uspešno pisali gospodarsko zgodbo med Muro in Rabo. Na online-konferenci “Necenzurirana Evropa” ste dejali, da projekt EU še ni končan. Kašna naj bi bila Evropa po vašem mnenju? Ustanovni očetje so vzpostavili evropsko povezovanje, da bi lahko Evropa v kar največji meri postala gospodarica svoje usode. To povezavo so zgradili na vrednotah. Tako je vedno več Evropejcev živelo v miru, svobodi in blagostanju. EU je tako postala močno orodje mehke moči, ki je doprineslo tudi k zrušitvi totalitarnih komunističnih režimov v Evropi. Tedaj je nastala možnost ponovne mirne združitve Evrope. Soočeni smo bili z zgodovinsko nalogo udejanjiti enotno in svobodno Evropo, ki je v miru sama s seboj. Ta vizija pa še ni udejanjena in to je naša naloga. Na temeljih vrednot evropske civilizacije moramo okrepiti Evropsko unijo, ustvariti takšno zavezništvo, ki bo za svoje državljane zagotavljalo zunanjo in notranjo, pa tudi gospodarsko in socialno varnost. Po neuspehu ustavne pogodbe, finančni in ekonomski krizi, ki sta razkrili problematiko nedokončane ekonomske in monetarne unije, po migracijski krizi ter po izstopu Združenega kraljestva je sedaj nujno potrebno EU stabilizirati in konsolidirati. Zato bo najprej treba realizirati širitev schengenskega območja, da bo prišlo do sovpadanja zunanjih mej s schengenskimi mejami ter nadaljevati s širitvenim procesom EU povsod, kjer so bile že sprejete ustrezne politične odločitve o evropski perspektivi posameznih držav kandidatk. Vizija celotne, enotne in svobodne Evrope, ki je v miru sama s seboj, ki je sposobna osnovne demografske reprodukcije in rasti ter dovolj močna, da svojim prebivalcem znotraj Severnoatlantskega zavezništva zagotavlja polno zunanjo varnost bo udejanjena šele tedaj, ko bodo članice EU vse države Zahodnega Balkana in vse tiste članice vzhodnega partnerstva, ki bodo to želele in izpolnjevale pogoje. Tedaj bo Evropa tudi močnejši geopolitični dejavnik. Omenili ste, da so bili ustanovitelji EU krščanski demokrati, ki so takšno skupnost vrednot tudi želeli, danes pa stvari bolj potekajo na osnovi Marxovega komunističnega Manifesta. V Evropi se pojavljajo nova, levo usmerjena, vehementna antielitistična gibanja, ki se jim pridružujejo v glavnem mladi. V vaši parlamentarni opoziciji je tudi takšna stranka, poleg postkomunističnih socialnih demokratov, torej Levica. S kom in kako je mogoče graditi krščansko demokracijo, če te vrednote napadajo prav mladi? Vrednot krščanske tradicije ne napadajo vsi mladi. Problem je v tem, da mediji izrazito izpostavljajo ter tudi nudijo podporo levičarskim gibanjem, tudi tistim prototerorističnim, in to na način, da se zdi, kot da drugih mnenj in gibanj praktično ni. Toda realno je v družbi veliko mladih, ki zagovarjajo vrednote evropske civilizacije, a ker je medijska podpora njihovim prizadevanjem, milo rečeno, skromnejša, se zdi, kot da teh mladih ni. Kar se tiče demografije, na kaj je mogoče računati v Sloveniji? V zadnjih dveh desetletjih se je nekoliko povečalo število prebivalcev Slovenije, letos 1. januarja je država imela na osnovi uradnih statističnih podatkov 2 095 861 prebivalcev, kar je 15 tisoč več kot leto prej. Je to rezultat naravne natalitete, ali priseljevanja tujcev? Če pogledamo daljše časovno obdobje od sredine devetdesetih, se je število prebivalcev Slovenije povečevalo zaradi tujih državljanov. Izjema je obdobje od 2006 do 2016, ko se je število prebivalstva večalo predvsem zaradi višje natalitete Slovencev. V zadnjih letih pa se rodnost žal zmanjšuje. V koalicijski pogodbi smo zato med prioritetnimi ukrepi izpostavili pomoč mladim s stanovanjsko shemo za mlade družine ter gradnjo najemniških stanovanj, (in tudi ponovno uvedbo brezplačnega vrtca za drugega in vse nadaljnje otroke, ur.). Ustanavljamo vladni Urad za demografijo, ki bo horizontalno usklajeval ukrepe za dvig natalitete, pomoč družinam in v smer resnične medgeneracijske solidarnosti. Del demografije je tudi migracija, ki je kot ste izjavili, v nekaterih državah naredila že nepopravljivo škodo. Kako vidite slovensko bodočnost, zagotavljanje delovno sposobne družbe? Migracijska politika, ki jo nekateri navajajo kot popolno rešitev za demografske izzive, je lahko komplementarna z demografskimi izzivi le, če je ustrezno vodena in če so socialni, kulturni, ekonomski stroški migracij v to vračunani. Če niso, vidimo posledice, ki so v nekaterih državah zahodne in severne Evrope na žalost ireverzibilne. Tega si v Sloveniji nikakor ne želimo. Ločiti moramo tudi med migracijami znotraj evropske oziroma zahodne civilizacije ter tistimi izven. V nobenem primeru pa ne računamo, da lahko naš demografski problem rešujemo pretežno z uvozom ljudi. Dobro prihodnost Evrope si predstavljam tako, da bo le-ta sama dovolj demografsko vitalna, da bo povečevala ali vsaj ohranjala število Evropejcev ter hkrati kulturno, duhovno, gospodarsko in vojaško toliko močna, da bo lahko pomagala državam v širši soseščini, da se bodo stabilizirale in toliko razvile, da ne bodo predstavljale neobvladljiv demografski pritisk na staro celino, ki znotraj sebe enostavno nima niti socialnih kapacitet niti fizičnega prostora za vse, ki bi želeli k nam. Zgodovina človeštva od pradavnine nas uči, da lahko tudi zelo različne civilizacije sobivajo v miru, če so vsaka na svojem in če ne prihaja do kakršnega koli prisilnega mešanja, vojaškega ali kulturno versko agresivnega pritiska ene na drugo.

Več

Z evropskim denarjem do novih poslovno obrtno-industrijskih con v Turnišču, Šalovcih in Lendavi

7.03.2021

preberi več

MOP bo letos v sanacijo igrišč javnih vrtcev v Celju namenil 900 tisoč evrov

7.03.2021

preberi več

Slovenske smeti na meji z Italijo

3.03.2021

preberi več

Občina Turnišče bo z evropskimi sredstvi uredila gospodarsko cono, kjer bo tovarna za izdelavo električnih avtomobilov

22.02.2021

preberi več

Štala v Svetem Juriju ob Ščavnici: Od torkove mediacije župana in svetnikov odvisno ali bo država uvedla prisilno upravo

21.02.2021

preberi več

Ukrepi ob koronavirusu: redno si umivajte in razkužujte roke.

V Fokusu

pred 18 urami
Dežurni kritiki Janševe vlade, to vam ne bo ...
Po pisanju portala moja-dolenjska.si je ameriška nevladna organizacija Freedom House izdala novo poročilo o ...
(0)
pred 21 urami
Še ena sodna žrtev Marjana Pogačnika?
V zadnjih letih se je pokazalo, da je sodstvo, kot najbolj pasivna od treh vej oblasti, pravzaprav tista, ki je ...
(0)
pred 1 dnem
Milan Gregorič: Stanje na bojišču po spodleteli ...
Težak poraz levice  v veliki, spodleteli brutalni ofenzivi proti tretji Janševi vladi Piše: Milan ...
(0)
pred 2 dnevoma
Na današnji dan pred 30 leti sprejeta odločitev: ...
Na današnji dan pred 30 leti sprejeta odločitev: Jugoslovanska armada brez Slovencev     Piše: ...
(0)
pred 2 dnevoma
Na pomurski AC ustavljen tujec, ki je v tovornjaku ...
V današnjem sporočilu PU Murska Sobota med dogodki navaja tudi, da so njihovi policisti iz enote za izravnalne ...
(0)
pred 2 dnevoma
Z evropskim denarjem do novih poslovno ...
Vzadnjem mesecu dni so v vladni službi za razvoj in kohezijsko politiko prepoznali kar tri projekte v ureditev podlovno ...
(0)