Abolicionistični strip

OddajLeon Kralj, dne 2016-07-08 ob 22:05:36


							 

Ženska: »Vegani mi razlagajo o tem, da bi morali prenehati povzročati bolečino in smrt drugim čutečim bitjem, toda pozabljajo na rastline. Rastline tudi čutijo, zato nisem dolžna postati veganka. Jesti rastline in živali ... vse to je del življenja, krogotok prehranjevalne verige.«

Roža: »Seveda, pametnjakovička. Vreči brokoli v vrelo vodo je enako kot vreči živega jastoga v vrelo vodo. To vsi vemo.«  

© 2016 Marianna C. Gonzalez 

Prevod: Leon Kralj

Opomba prevajalca:

Nekateri ljudje, ko so soočeni z dejstvom, da ni mogoče moralno upravičiti uporabe živali za hrano in druge namene, izpostavijo pomislek o tem, da tudi rastline "čutijo". To zagovarjajo s tem, da je delovanje rastlin zelo kompleksno, kar naj bi nakazovalo na obstoj nekakšnega uma znotraj njih, zaradi česar naj bi bili ljudje odvezani moralne dolžnosti, ki jo imamo do živali oz. tega, da postanemo vegani.

Tovrstni pomislek je zgrešen v številnih ozirih:

1. Tudi delovanje človeških celic je zelo kompleksno, pa nihče ne trdi, da v nas prebiva 100 bilijonov čutečih bitij ter da imamo do vsakega izmed njih moralno odgovornost, da ga zaščitimo pred nevarnostjo in mu priznamo temeljno pravico do tega, da ni napadeno s strani druge celice. Rastline nimajo centralnega živčnega sistema, kot to velja za ljudi in živali, zato niso zmožne občutenja. Nobenega - niti enega - znanstvenega dokaza ni, da naj bi rastline posedovale sposobnost samozavedanja oz. občutenja, ravno tako kot ga ni za človeške celice. Občutenje je subjektivna zavest: obstaja nekdo, ki zaznava in doživlja svet. Čuteče bitje ima svoje interese: prioritete, potrebe ali želje. Po drugi strani ni niti najmanjšega dvoma, da imajo sposobnost občutenja vse živali, ki jih rutinsko izkoriščamo.

2. Rastline so sicer "žive", toda ne reagirajo v čustvenem smislu, temveč se le odzivajo na dražljaje iz okolja (npr. obračanje proti soncu, cvetenje in odmiranje v različnih letnih časih, ipd.). Gre torej za fizikalni, ne čustveni odziv.  


3. Vsako čuteče bitje na planetu je skozi evolucijo razvilo določene sposobnosti, ki mu omogočajo preživetje. To je še posebej razvidno takrat, ko je soočeno z nevarnostjo. Ljudje in živali več kot očitno zbežimo od vira nevarnosti (npr. ob požaru, poplavi ali napadu drugega bitja), medtem ko rastlina tekom evolucije ni razvila te sposobnosti. 

Na primer: Če pod rastlino prižgemo plamen ognja, rastlina ne bo zbežala stran. Če bi torej rastline resnično imele sposobnost občutenja, bi tekom evolucije razvile sposobnost, da se izognejo plamenu. Po drugi strani poskus s plamenom in npr. konjem več kot očitno rezultira v odmiku konja od ognja. Več kot očitno je tudi, da nekaterim rastlinam "rezanje njihovih udov" celo koristi. Pri sadnem drevju je obrezovanje vej celo priporočljivo, zato da bolj bogato obrodi, ravno tako se da z razpolovitvijo rešiti marsikateri posušeni kaktus, z odtrganim listom matične rastline pa lahko ustvarimo podtaknjenec, ki omogoči nastanek nove rastline, ipd. Le čemu bi rastlina prosperirala z izvajanjem "nasilja" nad njo?  


4. Izpostaviti pomislek o "čutenju rastlin" pravzaprav sploh ni argument proti veganstvu, kvečjemu obratno. Namreč, vsi tisti ljudje, ki navkljub odsotnosti znanstvenih dokazov vseeno vztrajajo na predpostavki, da imajo rastline čustva, bi morali resno razmisliti o tem, da prenehajo jesti živali, saj je za proizvodnjo 1kg živil živalskega izvora potrebno "ubiti" približno 16kg domnevno čutečih rastlin - živali morajo pač pojesti ogromno rastlinske krme, če hočemo iz njih narediti zrezek, klobaso, sir, jajčno omleto ali karkoli že. Ne-veganski jedilnik torej "trpinči in ubije" 16-krat več "čutečih" rastlin kot veganski. Vsakdo, ki torej zares verjame, da rastline čutijo in ga skrbi za "trpljenje" korenja, bi moral biti etično zavezan k veganstvu. Argument v tej točki tudi pojasnjuje zakaj na svetu ni niti enega Društva proti mučenju fižola, Zveze za odpravo nasilja nad paradižniki, Zavoda za maltretirano mlado čebulo ali Varne hiše za žrtve vrtnega nasilja. Vsi vemo, da bi bil sleherni človek, ki bi ustanovil podobno društvo, deležen posmeha in bil kaj hitro označen za šaljivca.

5. Biti vegan med drugim pomeni tudi spoštovati naravo in se zavzemati za njeno zaščito. Kmetijstvo temelječe na reji živali je odgovorno za znaten delež uničevanja okolja: izsekavanje gozdov, onesnaževanje zraka in podtalnice, erozijo tal, prekomerno porabo pitne vode, izsuševanje mokrišč, uničevanje biotske pestrosti, izumiranje živalskih in rastlinskih vrst , itd. Vegani menimo, da ima narava (rastline so vitalen del narave) vrednost sama po sebi in se ne ocenjuje zgolj skozi prizmo koristi za človeka. Zato bomo zelo težko v medijih zasledili novico: »Vegan povzročil golosek v Triglavskem narodnem parku!«

.    

****** 

Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.  

Obiščite: www.howdoigovegan.com

Vsebina stripa se nanaša na blog z naslovom A Frequently Asked Question: What About Plants?:

Sorodne teme (kliknite na povezavo)

1. Knjiga ETIKA V KUHINJI

profileimage
Všeč mi je
0
Komentarji
9
Leon Kralj
0
Oct 31, 2016
Radmila

Srečnih krav ni. Nikjer. Niti na Vrhniki, niti na Veliki planini. Prosim, oglej si razlago dejstev na tej povezavi (Mit o "srečnih" kravah):
http://www.humanemyth.org/downloads/happycows_slovenian.pdf

Problem ni v tem KAKO izkoriščamo živali, temveč da to SPLOH počnemo. Ideja, da smo lahko "humani" do bitij, ki jih načrtno spravimo na svet le zato, da jih bomo izkoristili in ubili, je brez dvoma ena najbolj sprevrženih idej v zgodovini človeškega uma. Samo pomisli: Ali bi kdorkoli govoril o "humani" zlorabi otrok, "sočutnem" posilstvu ali "prijaznem" genocidu? Nihče. Zelo jasno nam je, da se o kršenju temeljnih človekovih pravic ne pogaja. Vsi zavzemamo ničelno toleranco do nasilja nad nedolžnimi ljudmi. Ali je boljše, če sužnje bičamo 9-krat dnevno namesto 10-krat? Nedvomno. Toda bičanje 9-krat dnevno še ne pomeni, da je suženjstvo upravičeno, kajne? Pravzaprav bi morali upravičiti že 1-kratno bičanje. Enako velja za kršenje temeljne pravice živali do tega, da ni obravnavana izključno kot vir za potešitev naših trivialnih interesov (užitek v okusu). VSAK požirek KATEREGAKOLI mlečnega jogurta (vsi so enaki) pomeni, da se požvižgamo na grozljivo trpljenje, ki ga mora prestajati krava in njen otrok in da nam ni mar za njuno nasilno smrt. Žalostno dejstvo je, da pomišljanje na mleko "srečnih" krav služi le kot samoprevara, ki nam omogoči, da utišamo našo vest, ki nam zelo jasno govori, kaj je prav in kaj narobe.

Tudi, če bi si predstavljali fantazijski scenarij in bi bilo mogoče, da bi živali živele v nekakšnem rajskem vrtu, bi bilo še vedno narobe jih ubiti zato da bi jih pojedli. Če bi moški peljal žensko na zmenek, poskrbel za romantično vzdušje z romantično večerjo in prijetno glasbo, je še vedno narobe, da jo na koncu posili in umori, kajne?

Podajam še en primer za lažje razumevanje problematike:
Recimo, da bi se zvečer, ko greš spat, nekdo pritihotapil v tvojo spalnico in te ustrelil med spanjem. Če bi to storil na "pravilen" način, se sploh ne bi zavedala kaj te je doletelo, bila bi samo v trenutku mrtva. Ali je slabše zate, če bi te ta morilec pred ubojem še mučil? Zagotovo. Toda tudi smrt brez predhodnega mučenja bi še vedno pomenila, da ti je storilec škodoval, kajne? Vzel ti je življenje in ti onemogočil tvojo težnjo po nadaljevanju življenja. In ta tvoja težnja se razlikuje od težnje, da ne bi trpela. Ne želiš trpeti. Vendar ne želiš niti umreti.

In enako je z živalmi. Veliko ljudi misli, da živali sicer nočejo trpeti, vendar da živalim ni mar če umrejo. Češ, da živali zanima samo to, da umrejo neboleče. Problem za žival naj bi torej bilo trpljenje, ne smrt. Takšno razmišljanje je navzoče že približno 200 let in ga sprejema večina ljudi (in kar je še bolj tragično - to idejo prodaja tudi mainstream "gibanje za pravice živali", ki namesto spodbujanja ljudi k veganstvu kot moralni osnovi, raje promovira "humano" izkoriščanje - večje kletke, ipd.). Ta neumna antropocetrična ideja predpostavlja, da živali nimajo nikakršne težnje ali želje po nadaljevanju življenja. Se pravi, da nimajo nikakršne težnje ali želje, da bi ostale žive. Sploh ni čudno, da se še dandanes oklepamo 200 let trajajoče in zastarele ideje, saj nam le-ta omogoča, da se počutimo bolje ob ubijanju živali za hrano. Naravnost absurdno je reči, da smrt ne škodi kateremukoli čutečemu bitju. Občutki živih bitij se niso razvili, da bi bili sami sebi namen, pač pa bitja po njihovi zaslugi prepoznavajo nevarne situacije, ki ogrožajo njihovo preživetje. Glavni smoter občutkov je nadaljevanje življenja. Zato imamo vsa čuteča bitja željo ostati živa, željo po – živeti.

Če rečemo, da smrt (četudi neboleča in "humana") ne prizadene živali, je to podobno, kot bi rekli, da bitje z očmi nima interesa, da bi še naprej videlo, zato mu z oslepitvijo ne škodujemo. Mislim, da ni potrebno utemeljevati kako zelo sprevrženo je takšno razmišljanje. Sicer pa, kot že rečeno: Ker človek sploh ne rabi uživati hrane živalskega izvora, da bi živel polno in zdravo življenje, je potemtakem nepotrebno VSAKRŠNO trpljenje. V trenutku, ko začnemo govoriti o izogibanju povzročanja "nepotrebnega" trpljenja v okviru dejavnosti, ki je sama nepotrebna, govorimo nesmisle.

Radmila, pozdravljam tvojo odločitev za veganstvo. Naj dodam le, da kdor postane vegan iz etičnih razlogov, nikoli ne pomišlja na vrnitev nazaj na ne-veganstvo. Enako kot nekdo, ki je bil včasih rasist in je naposled spoznal in sprejel, da je rasizem napačen ter nehal diskriminirati ljudi druge barve kože, ne pomišlja na vrnitev nazaj na rasizem. Etični vegan razume, da ne gre zanj, ampak za temeljno pravičnost do drugih - do najranljivejših prebivalcev našega planeta. Ko enkrat spoznaš in sprejmeš, da ne gre zate in da je izkoriščati živali že v osnovi zgrešeno, je zelo enostavno ostati vegan. Kdor se vrne nazaj, v bistvu verjame, da živali nimajo moralne vrednosti, ne glede na to kaj govori.
Praviš, da bo "čas pokazal" ali boš za vedno brez mlečnih produktov. Ne, to nima nobene zveze s "časom" kot takim, ampak je vse izključno v TVOJIH rokah. TI in nihče drug kot TI odloča o tem ali ti je mar za pravičnost ali ne.

Verjamem, da boš ostala veganka. Dobrodošla med nami. Svetujem ti še, da se čimbolj poučiš o t.i. abolicionistični teoriji pravic živali, da boš lahko suvereno in uspešno spodbujala druge ljudi k veganstvu kot moralni osnovi oz. konkretno spreminjala svet na bolje. Začneš lahko tukaj:
https://leonkralj.blogspot.si/2016/04/ali-prvic-slisite-za-izraz.html

Vedno sem ti na voljo za razlago morebitnih nejasnosti. Lep pozdrav
#9
Radmila Čučak
0
Oct 31, 2016
Leon,
meni jogurt ni enak mesu, a položaj krav mlekaric si opisal tudi kot zelo slab. Včasih, ko so bili planšarji in so se krave pasle na pašnikih, verjetno niso prav nič trpele in so bili mlečni produkti bistveno boljši - mislim energetsko, kakor danes, ko so krave zaprte v temačnih hlevih, kjer stojijo privezane na istem mestu 24 ur na dan.

Jaz kupujem jogurte od mlekarne Celeja, ki mleko kupuje od kmetov, ki krav ne krmijo z GSO krmo. To tudi piše na njihovih izdelkih. A verjetno so tudi tiste krave zaprte v hlevu dan na dan. Pri nas na Vrhniki na tržnici prodajajo domače mlečne izdelke krav, ki naj bi se pasle na pašnikih. A ko sem jih vprašala, kako krave pomolzejo, če so na pašnikih, mi niso znali odgovoriti, iz česar sem sklepala, da se lažejo ter da so krave mlekarice v resnici v hlevu.

Da ne boš imel občutka, da so tvoje besede zaman in ker tudi sama nisem zadovoljna s svojo, če ne odvisnostjo, pa pretirano navezavo na jogurt, sem se odločila, da spet poskusim z veganstvom. Zadnjič mi je uspelo za tri mesece, zato ne morem reči, da bom za vedno brez mlečnih produktov, a naj čas pokaže kaj bo. Lep pozdrav
#8
Leon Kralj
0
Oct 31, 2016
Radmila Čučak,

praviš, da nisi veganka, ker imaš "odvisnost" od jogurta. Obenem praviš, da sojinih jogurtov ne boš uživala. Smem vprašati zakaj se izogibaš soje? (mimogrede, če se je morda izogibaš zaradi GSO, potem vedi, da se GSO uporablja le za krmo živine in ne za veganske jogurte, torej tudi za kravo, čigar mlečni jogurt uživaš zdaj; obstajajo tudi drugi neutemeljeni pomisleki glede soje, o čemer lahko kaj več spregovorim naslednjič, če boš želela). Jogurte lahko dandanes dobiš v nešteto okusnih rastlinskih različicah (med drugim tudi na kokosovi osnovi, ipd.), ali pa si jih pripraviš kar sama (na Googlu je dostopnih ogromno receptov za hitro in enostavno pripravo jogurtov za vsak okus).

Sicer pa naj te potolažim, da NIMAŠ odvisnosti od jogurta. Tudi sam sem bil včasih "nor" na jogurte in sem mislil, da sem zasvojen z njimi in bom brez njih kar umrl. Spoznal sem, da je to čista samoprevara. Kar se tiče hrane, ne moremo govoriti o odvisnosti, ampak kvečjemu o hlepenju brbončic, ki jih zavestno postavljamo na prvo mesto pred vse ostalo (v tem primeru vsekakor pred pravičnostjo v odnosu do živali). Biti odvisen pomeni vse kaj drugega, namreč, da ob pomanjkanju objekta odvisnosti doživljaš hud odtegnitveni sindrom. Tipični primer je npr. odvisnost od drog, ko narkoman, ki nima dostopa do fixa, doživlja halucinacije, tresavico, ipd. Nihče, ki postane vegan na etični osnovi in uživa raznoliko polnovredno rastlinsko hrano, ne halucinira zavoljo tega, ker ne uživa več živil živalskega izvora. Kdor pravi, da je poskusil zdržati brez mlečnega jogurta (ali česarkoli že) pa ni šlo, v resnici pravi, da ne jemlje moralo resno in vidi živali le kot potrošno blago in vir za potešitev svojih interesov, oz. pravi, da jih lahko izkoriščamo in ubijamo brez vsakršnega tehtnega razloga – le za užitek.

Rekla si tudi, da »kdor se ukvarja z duhovnostjo pač mesa ne sme jesti...ne gre skupaj.«

Radmila, vedi, da ni NOBENE razlike med mesom in jogurtom (ali katerimkoli drugim živilom živalskega izvora – jajci, sirom, smetano, mlekom, medom, jajčnimi testeninami, piškoti, itd.). Če torej meniš, da duhovnost in nasilje ne gresta skupaj (s čimer se vsekakor strinjam), potem si moralno zavezana, da postaneš veganka. Ne obstaja "skoraj veganstvo" - ali si ali pa nisi. Ali izkoriščaš živali ali pa jih ne. Vmesna pot ne obstaja. Enako kot ne obstaja "skorajšnje spoštovanje človekovih pravic".

Mlečni izdelki (npr. jogurt) ravno tako kot meso zahtevajo trpljenje in ubijanje živali: krava mora biti najprej oplojena, da sploh proizvaja mleko. Skoteni teliček je kmalu po rojstvu odstavljen od matere le zato, ker se želi človek polastiti mleka, ki je prvotno namenjeno teličku. Odstavitev otroka od matere je grozljivo travmatična izkušnja tako za mater kot za njenega otroka (krave so sesalci, enako kot ljudje, z enakim materinskim čutom) in nemalokrat se zgodi, da kravja mater še tedne dolgo joče za svojim otrokom in hodi gledat na mesto, kjer ga je nazadnje videla. Telički moškega spola so poslani v klavnico po cca. 6 mesecih, medtem ko čaka telice enaka usoda kot njihove matere (nenehno nasilno oplojevanje in kraja otrok), ter nazadnje vse krave mlekarice končajo v istih klavnicah kot živali rejene za meso. Ubite so v starosti 4 do 5 let, duševno in telesno zlomljene, ko ne zmorejo več ciklusov oplojevanja in jim produktivnost mleka upade (naravna življenjska doba krav je sicer 25 do 35 let).

Skratka, tudi če od živil živalskega izvora ješ le jogurt, si neposredno odgovorna za zasužnjevanje, izkoriščanje in ubijanje živali. V lončku jogurta je prav toliko trpljenja in smrti kot v zrezku. In industrija teletine obstaja izključno zato, ker obstaja povpraševanje po mleku in mlečnih izdelkih. Brez tega je ne bi bilo.

Če iz tvojih ust prihajajo besede o miru, pravičnosti in nenasilju, si prosim nikar ne tlači v usta rezultate nasilja in smrti. Ne gre skupaj. Postani veganka.

Vljudno vabljena tudi na mojo spletno stran, kjer izveš vse o etičnem vidiku veganstva:
https://leonkralj.blogspot.si/

Lep pozdrav,
Leon

p.s. Prosim, sprejmi moj odgovor kot dobronameren. To ni kritika tebe kot osebe, ampak le poziv k razmisleku in osmišljenosti tvojih siceršnjih pozitivnih prizadevanj (iz tvojih blogov je lepo razvidno, da želiš svetu dobro).

Pravice živali: Abolicionistični pristop

The world is vegan! If you want it.
#7
Radmila Čučak
0
Oct 29, 2016
Leon, to da rastlina nima živčnega sistema še ni dokaz, da rastline ne čutijo....tako kot za razmišljanje ni potrebno imeti možganov

obstaja primer otroka, rojenega brez možganov, le z vodo v glavi, ki je uspešno končal vse šole, celo univerzo......kako je to mogoče, če je imel v glavi le vodo?.....

rastlina ima elemental, tako kakor ima človek dušo in ta elemental je čuteče bitje....meritve so pokazale čustveni odziv rastline, če je bila v njeni bližini uničena druga rastlina....glavni element rastline je voda in voda je informacijski medij, v duhovnosti pa se pojmuje kot glavni medij čustev
#6
Radmila Čučak
0
Oct 29, 2016
Leon,

nisem še veganka, ker imam neke vrste odvisnost od jogurta, soje pa ne uživam.....da bi jedla sojine jogurte..

bila sem enkrat tri mesece veganka, pa ni šlo, prav zaradi jogurta, sem pa na tej skoraj veganski prehrani že 21 let...

kdor se ukvarja z duhovnostjo pač mesa ne sme jesti...ne gre skupaj
#5
Leon Kralj
0
Oct 29, 2016
Radmila Čučak,

Hvala za tvoj komentar.

Napisala si, da "tudi rastline čutijo", zato ker naj bi drevo v Kopru, ki je bilo priklopljeno na elektrode, spremenilo zvok ob odtrganem listu.

Ne, rastline ne čutijo. Kakršenkoli je že bil odziv drevesa na odtrgani list, ni bil čustveni. Predpogoj za to, da sploh imaš čustva je, da poseduješ centralni živčni sistem. To seveda ne pomeni, da se rastline ne odzivajo. Seveda se. Toda ne čustveno.

"Zaskrbljenost" za rastline se je prvič pojavila leta 1973, ko je novinar in pisec na področju alternativne znanosti napisal knjigo The Secret Life of Plants (Skrivnostno življenje rastlin), temelječo na pozneje ovrženih poskusih. Daniel Chamovitz, ki velja za eno največjih znanstvenih avtoritet na tem področju, je leta 2012 v svoji knjigi What a Plant Knows: A Field Guide to the Senses pisal o tem, da rastline vidijo, vohajo, mislijo in čutijo. V intervjuju za revijo Scientific American so Chamovitza naravnost vprašali: »Ali torej menite, da rastline mislijo?« A Chamovitz je odgovoril: »Ne, ne mislim tega. Tako kot rastlina zaradi odsotnosti možganov ne more subjektivno doživljati bolečine, tudi ne verjamem, da misli.«

Chamovitz in drugi ugledni znanstveniki in strokovnjaki, denimo Michael Marder, ki je leta 2013 v svoji knjigi Plant-Thinking: A Philosophy of Vegetal Life branil "rastlinsko etiko", opozarjajo na primere, v katerih se rastline odzivajo na dražljaje. Nihče ne dvomi o tem. Rastline so žive. Opravljajo različne dejavnosti in nekatere od njih so na celični ravni zelo kompleksne. Vendar se v njih nič ne dogaja na spoznavni ali zavestni ravni, ker sploh nimajo zavesti in spoznavne zmožnosti. Rastline ne odgovarjajo, ampak se odzivajo.

Ali se rastlina obrača proti soncu? Gotovo. Ali se bo iztegovala proti soncu tudi, če jo bo v tisti smeri pokosila kosilnica? Gotovo. Bi se katerakoli žival vedla tako? Ne. Živali odgovarjajo, rastline se odzivajo.
Zvonec se odzove, če spustimo elektriko skozi žice, s katerimi je povezan. Ali to pomeni, da zvonec odgovarja? Ne. Ali to pomeni, da je zvonec zavesten? Da ima občutke? Ne, seveda ne. Zvonci se odzivajo, rastline se odzivajo. Niti zvonci niti rastline ne premorejo zavesti in občutkov. Ne odgovarjajo na nič, saj niso zmožni odgovora.

Zagovorniki "rastlinske etike" pogosto zatrjujejo, da enostavno ne moremo vedeti, ali imajo rastline občutke. Morda imajo občutke, kakršnih zaenkrat še ne znamo prepoznati. Na primer, čeprav Chamovitz verjame, da rastline niso sposobne mišljenja, dodaja: »A morda tako menim le zaradi trenutnih omejitev svojega lastnega mišljenja!«

Ponujam tri enostavne odgovore:
Prvič:
To lahko rečemo za karkoli. Na primer, lahko trdimo, da ne moremo resnično vedeti, ali ni neka travna bilka ponovno utelešeni Leonardo Da Vinci. Prav lahko bi bila Da Vinci. Enostavno še nimamo pripomočkov, s katerimi bi to dokazali. Postavljati absurdne trditve in zatrjevati, da morda niso absurdne, je absurdno početje.
Drugič:
Razen, če želimo ignorirati načelo evolucije, moramo pojasniti, čemu bi se pri rastlinah razvila značilnost, s katero si nimajo kaj pomagati. Kot opisujem v zgornjem blogu, če bi rastline resnično čutile bolečino, ne bi mogle glede tega ničesar storiti. Lahko bi samo trpele bolečino, kajti rastline ne morejo steči stran.
Tretjič:
Tudi, če bi bile rastline res čuteča bitja, v nasprotju z vsem, kar vemo o njih, bi z uživanjem živil živalskega izvora še vedno pokončali več rastlin kakor z direktnim uživanjem rastlin. Torej, če nas nekdo, ki za kosilo žveči polkilski zrezek povpraša o rastlinah, ga je vredno spomniti, da je bila krava, katere del je postal zrezek, nekoč sesalec z občutki in z živčevjem, zelo podobnim človeškemu – skratka, nedvomno čuteče bitje. Za nastanek polkilskega zrezka je bilo potrebnih približno 8 kg rastlinskih beljakovin. Končna bilanca je torej ubit čuteči sesalec, skupaj z osmimi kilogrami domnevno čutečih rastlin.

Nihče zares ne verjame, da brokoli trpi, ko ga režemo ali vržemo v vrelo vodo. Po drugi strani vsi vemo, da meso, sir in jajce na krožniku zahteva trpljenje in smrt živali.
Vir: ETIKA V KUHINJI: http://www.eatlikeyoucarebook.com/slovenscaron269ina-slovenian.html

Naj dodam še, da biti vegan seveda ne pomeni uničevati rastline. Kot že rečeno, kmetijstvo temelječe na živinoreji, uničuje kar 10 do 20-krat več rastlin, kot to velja za kmetijstvo temelječe na poljedelstvu/vrtnarstvu. Zato biti vegan med drugim pomeni tudi spoštovati naravo in se zavzemati za njeno zaščito. Navsezadnje smo od narave odvisni vsi - tako človeške kot ne-človeške živali. Naš obstoj zavisi od ohranjene narave. Živinoreja je odgovorna za znaten delež uničevanja okolja: izsekavanje gozdov, onesnaževanje zraka in podtalnice, erozijo tal, prekomerno porabo pitne vode, izsuševanje mokrišč, uničevanje biotske pestrosti, izumiranje živalskih in rastlinskih vrst , itd. Več informacij o tem lahko dobiš tukaj:
http://www.cowspiracy.com/facts/

Radmila, povsem se strinjam s teboj v delu, kjer praviš, da "ob obilju druge rastlinske hrane ni potrebno jesti čutečih bitij".
Smem vprašati - si že veganka?

Lp,
Leon

ETIKA V KUHINJI (Eat Like You Care)

Sami se boste vprašali: »Zakaj že sam nisem o tem razmišljal na tak način?«
#4
Leon Kralj
0
Oct 29, 2016
Zim Zelen,

ogledal sem si video, ki si ga ponudil in tudi nekaj preostalih posnetkov istega avtorja. Ugotovim lahko, da je ta fant žal nepoučen in zato tudi še precej zmeden glede osnov nutricionizma, saj se poslužuje uporabe prehranske psevdoznanosti, imenovane "redukcionizem". Žal še zdaleč ni edini.

Raznolika polnovredna rastlinska hrana (kamor seveda spada tudi sadje - sadje v naravni obliki) je daleč najoptimalnejša za človekovo zdravje, pri čemer ni prav NOBENE realne bojazni, da bi človek z vnosom normalnih količin sadja tvegal pojav prekomerne telesne teže ali povišanje LDL holesterola. Ravno obratno, le-te nevarnosti se zelo povečajo, če vnašamo živila živalskega izvora (meso, mleko, mlečni izdelki, jajca). "Nevarnost", da bi ogrozili naše zdravje s sadjem je na mestu le v fantazijskem primeru, in sicer, če ne bi cele dneve jedli popolnoma nič drugega kot samo ogromne količine enoličnega sadja (ali pili industrijsko predelane sadne sokove).

Kogar resnično zanima prehranska znanost, mu za začetek vedno priporočim tole odlično knjigo:
CELOTA: Ponovni premislek o znanosti o prehrani (avtor dr. Colin T. Campbell)
Predogled je dostopen na:
http://www.sitis.si/file/PDF_datoteke/Celotazasplet.pdf
#3
Radmila Čučak
0
Oct 29, 2016
tudi rastline čutijo....v drevesnici Koper so priklopili elektrode na drevo in dobili so lepe zvoke, ki jih je to drevo oddajalo....potem so odtrgali en sam listek iz tega drevesa in lepa melodija je takoj prenehala.....očitno v čustvenem odzivu na trganje lista....

znano je tudi, da rastline lepše uspevajo ob zvokih klasične glasbe

strinjam pa se, da to ni izgovor, zaradi katerega bi nekdo jedel živa bitja....saj so ta višje razvita in še bolj občutljiva kakor rastline .. ob obilju druge rastlinske hrane ni potrebno jesti čutečih bitij....odvzeti drugo življenje zaradi lastnega začasnega užitka
#2
Zim Zelen
0
Oct 29, 2016
Pri sadju in sokovih velja, previdnostno načelo.
https://youtu.be/TQtOcJB1Sw0

Šokantna Resnica o Sadju in Zelenjavi - YouTube

Spoznajte resnico, ki se skriva za sadjem in zelenjavo kadar se odločimo za hujšanje... http://www.popolnapostava.com/so
#1
Leon Kralj
Leon Kralj
Objavil/a 2016-07-08 22:05:36 (Jul 08, 2016)
Starejša objava Novejša objava
KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Zloraba živali: MI in ONI
Novoletna zaobljuba 2017!
Moralna shizofrenija: Alastair Graham, škotski "Michael Vick"
Vse najboljše za Svetovni dan veganstva!
Svetovni dan veganstva
Klasičen primer moralne shizofrenije
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
IŠČI PO ARHIVU
maj 2020
PTSČPSN
123
45678910
11121314151617
18192021222324
25262728293031
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj