Vsak trenutek je važno, da se zazremo vase in se vprašamo: ali živimo zavedanje ali ne, ali delujemo v srcu, iz srca, v raz-umu, v svojem srčnem jazu, jedru modrih odločitev, ki so tudi modre investicije?

Pomemben je vsak trenutek, da delamo na sebi, v sebi, zase, za svoje srečanje s srcem in dušo. Duša je doma v srcu, v našem jedru, središču vsega dobrega, lepega, res-ničnega, prav-ičnega, vsega, kar si lahko le zaželimo.

Vendar želeti in hoteti ne smemo, saj so želje že projekcije naših misli, prepričanj, naučenega znanja in vsega, kar ni res-nica. To vse je samo manipulacija vzgoje, okolice, enodimenzionalnosti ega, kar poznamo, za kar smo slišali in sprejeli nepreverjeno.

Le lastne izkušnje, vse, do česar smo prišli sami, doživeli, preživeli, preizkusili, naredili, je naša tridimenzionalna izkušnja, naša res-nica. Zato se podajmo na pot zavedanja in razumevanja, na pot vase, v svoje srce, brez pomislekov, želja ter hotenj uma, kar nas lahko pogubi.

Podajmo se na to neznano pot brez česarkoli: še posebno brez naše prtljage preteklosti, pritiskov uma, prepričanj in pričakovanj, v popolni ravnodušnosti do sebe ter vsega.

To je pot vase, samo zase, v svoje srce, to je pot zaupanja, predanosti, iskrenosti in hvaležnosti iz srca, to je pot dobrega, res-nice ter prav-ice. Samo prepustimo se, predajmo se višji inteligenci, brez misli, ko smo samo mi, naša bit. Ko smo samo mi, brez misli, v srcu, v raz-umu, v našem jedru, ko smo neskončno hvaležni iz srca, lahko prejmemo vso veličastje, blagoslov višje inteligence. Prejmemo pa samo to, kar nam pripada, ne to, kar si želimo, hočemo, pričakujemo.

Vse to nas neskončno odmika od nas samih, od našega srca, našega delovanja, življenja v srcu, v popolnem zavedanju in razumevanju ter ne životarjenju v umu, ki nas samo zasužnjuje in ugonablja. Srce je ravnodušno, to pomeni, da ne preračunava, ne čustvuje, je sama brezpogojna ljubezen. Deluje za nas, ne proti nam: samo ljubi, spoštuje, zaupa, samo je, predano, je samo dobro, res-nica, prav-ica.

Predajmo se zavedanju in razumevanju, pojdimo na to pot, pot vase, v svoje srce. Ta pot je vredna našega poguma, saj s to potjo, na tej poti odvržemo tudi vse navade, železne srajce, ki so močnejše od ljubezni.

Navad se oklepamo kot svojega največjega bogastva, ki je pogoj za naš obstoj. Navade so kosti uma, na katere obeša svoje predsodke, prepričanja, naučenost, vzgojo, pričakovanja, kar iz vsega tega izhaja.

Pojdimo na slepo, v neznano prihodnost trenutka, ki je brezmejen, večen. Bodimo trenutek, samo tukaj in sedaj: v srcu, duši, raz-umu, v vsem, kar je za nas dobro, res-nica, prav-ica. Bodimo pogum, brez misli, kaj bo, zakaj in kako? Bodimo pogum na poti trenutka, vase, v svoje srce. Bodimo vse, večnost, neskončnost, brezmejnost trenutka, v sproščenem plutju v srce, v svoj cilj.

Cilj je pot, cilj je srce, cilj je neskončnost zavedanja in razumevanja, cilj je v nas!

Samo ta pot nas lahko odreši sovražnega delovanja uma, ki nas stalno zastruplja, muči, zasužnjuje. Slepi nas pod pretvezo, da delujemo v srcu, da smo v najboljšem možnem fizičnem in psihičnem stanju, še posebno v zdravstvenem smislu. V umu samo životarimo, propadamo, gnijemo, zbolimo, um-remo. V umu smo so-avtorji, povzročitelji našega propada, stagniranja, življenja v navadah, strahovih, prepričanjih, pričakovanjih, željah, načrtih, projektih.

Projekcija uma ni naš napredek, ampak podreditev, naš propad in uničenje. Projekcija uma je samo nadzor nad nami, naše zastraševanje s prihodnostjo, stalno spominjanje in opominjanje na preteklost. Naš um deluje stalno, trajno, neprestano. Naš um je naš največji sovražnik, ki nas pozna v popolnosti, vsako našo šibko točko, na katero pritisne, ko nismo v zavedanju, ko smo v trenutku slabosti.

Rešitev za to, za maltretiranje, manipulacijo uma je samo zavedanje in razumevanje, pot vase, zase, v svoje srce. Takrat, samo in edino takrat, lahko ukrotimo um, ga podredimo, ga onesposobimo. A um ne odneha, zato moramo biti stalno na preži, da ga pravočasno prepoznamo in ukrepamo, saj se pogosto vrača v novi preobleki, na nov način.

Zavedanje in razumevanje ni lastninjenje, navezanost na srce, kakor tudi na vse drugo. Je pot popolne neobremenjenosti, nenavezanosti, spokojnosti, raz-uma, spoštovanja, nesamoumevnosti, predanosti, zaupanja, iskrenosti in hvaležnosti iz srca. Takrat smo nepomembni, ponižni do vsega, ljubeči, ponosni znanilci večnosti trenutka, v srcu.

Zavedanje in razumevanje je naša pot, vase, zase, za vse. Je samo pot v dobro, res-nico, prav-ico, v mir v duši, svobodo v srcu in v neodvisnost od vseh ter vsega. Zavedanje in razumevanje pomeni osvoboditev od vseh ter vsega, še posebno pa od sebe, od svojega uma.

Pomeni zmago nad sabo, nad svojim umom, kar uresničimo še posebno z očiščenjem vsega negativnega, kar nam je naložil, nas obremenil z vsemi ne-um-nostmi. Z njimi smo izgubili sebe, povezanost s sabo, kot tudi z višjo inteligenco.

Zavedanje in razumevanje predstavlja še posebno čiščenje, rezanje vseh negativnosti nezevednega uma, ki jih je shranil v podzavesti ter izbruhnejo na dan v za nas tudi neprepoznavni obliki. Čistimo vse, kar smo se naučili, našo vzgojo, prepričanja, naučenost, skratka vse, kar ni univerzalna res-nica, prav-ica, dobro.

Čistimo se z različnimi orodji zavedanja, tudi s povečano količino vode, zaželeno z izdatno pomočjo glasnikov zavedanja, rojenih naravnih zdravilcev. Ti nam brezpogojno, brez pričakovanj stojijo ob strani, vodijo, podpirajo, usmerjajo. So svetilniki dobrote, res-nice, prav-ice, so svetilniki na poti zavedanja in razumevanja. Ta pot nas vodi le vase, v svoje srce, na srečanje s sabo, na čiščenje svoje naravne frekvence in odstranjevanje vseh zaves ter balasta uma.

Predajmo se jim, zaupajmo, bodimo iskreni in neskončno hvaležni iz srca, njim, vsem, sebi. Hvaležnost zdravi in nas odrešuje, zaradi nje smo nesamoumevni, res-nični, dobri, prav-ični. Zaradi nje smo sproščeni, radostni, spokojni, ravnodušni, brez pričakovanj, skratka, živimo in ne životarimo. Zaradi nje smo živi, res-nični, dobri, prav-ični.

Zavedanje je samo pot, vase, v svoje srce in dušo. Ostanimo na tej poti, v srcu. Predajmo se ji, doživeli bomo vse blagoslove tega sveta, neskončnost trenutka v srcu!

Bodimo srce, pot vase, zase, za druge!

Srečno, Osho!

>> Iz: Priročnik za praktično razumevanje zavedanja (v pripravi); po poglavju: Pomembnost trenutka;

po nareku višje inteligence zapisala Zvezdana Koželj, glasnica zavedanja, zdravilka notranjih in zunanjih bivalnih prostorov, intuitivna poznavalka energetsko pretočnih frekvenc in gradenj

*Višje zavedanje ne omogoča le boljšega zdravja, temveč predvsem modre oz. razumske življenjske odločitve. Z njim dosledno naslovimo vse, kar smo hote ali nehote pometli pod preprogo, nevidno breme pa onemogoča, da stvari vidimo jasno in zaživimo v lastnem miru.

Zavedanje po poti univerzalne naravne resnice je povsem nevtralna ponovna pot do sebe in dejanska samopomoč oz. prisebnost v najboljšem pomenu te besede. Temeljno orodje za dvig zavedanja so Učbeniki za tretje tisočletje, ki so duševno in telesno pomirilo ter prostorsko zdravilo. V njih je zapisano najmočnejše zavedanje. Smisel življenja je namreč biti v zavedanju in živeti sebe. Največ posameznik naredi z globoko srčno namero, da se premaga in s sodelovanjem z brezpogojnimi naravnimi zdravilci - glasniki zavedanja

Več informacij: ucbeniki.za.tretje.tisocletje@gmail.com, 041 435 785 (Bogdan), FB: Učbeniki za tretje tisočletje - Kako zavestno živeti sedanji trenutek in Modrosti univerzalne naravne resnice