Ko sem pred mesecem dni obiskal Hrib svobode s spomenikom borcem druge svetovne vojne (na sliki), ki vsaj meni izžareva pomen notranje moči, sem se poigraval z idejo, kako v širšo sliko umestiti razumski razmislek o svobodi kot temelju posameznikove poti. In temelj potrebuje biti močan.

Dodatno spodbudo in potrditev mi je dal že napis v Vremski dolini, ki je sporočal »Bratje vseh dežel, združite se!«, v nadaljevanju pa je bilo impulzov še nekaj in mozaik se je sestavljal.

Na štirinajstojulijski večer, ki velja za začetek francoske revolucije, ki so jo sprožile razmere nepravičnosti, zapis tudi udejanjam. Naslov, tudi tisti del s smrtjo, je dejansko celotno geslo revolucionarjev s konca 18. stoletja, ki so med svojimi vodili poudarjali izhodišče, da so vsi ljudje enaki in imajo enake možnosti.

Da bi bila družba urejena pravično, je ideja o enakih možnostih nekaj najbolj naravnega oz. univerzalnega. Če preletimo zadnji dve stoletji, je bilo na to temo precej razmislekov in tudi poskusov. V zadnjih desetletjih so tovrstne ideje iz javnega govora precej odrinjene, celo zasmehovane. Seveda nenaključno. Pred dobrega pol stoletja je bila v jeku hladne vojne izjemno opazna mednarodna povezava okoli stotih držav, ki so se želele iz podjarmljenosti dvigniti na drugačno raven. Imenovala se je gibanje neuvrščenih, saj se niso hoteli opredeljevati med takratnima velesilama ZDA in Sovjetsko zvezo. Poleg tega so si želeli miru in enakopravnosti (kako prikladno tudi za današnji trenutek!). To jim je dalo moč, ki je marsikoga motila in v naslednjih desetletjih je marsikatera država doživela takšno ali drugačno ponovno kolonizacijo, marsikje zelo krvavo …

Namen tega zapisa ni podrobno razčlenjevanje zgodovine, saj je to hitro povod za prerekanje naučenih prepričancev. Dodajam samo to, da je v časih, ko je bil za komunikacijo na voljo zgolj analogni telefon, nekdo uspel povezati več kot polovico sveta na podlagi univerzalnih vrednot. Ta nekdo je bil spoštovan po vsem svetu, česar po njem ni bil deležen še nihče, za nameček pa so se v državo, ki jo je vodil, hodili učiti, kako dajati pravice navadnemu človeku, ki je imel dostopen nezanemarljiv javni standard. Kljub desetletja trajajočem omalovaževanju od njegovega odhoda v višjo dimenzijo 4. maja 1980, se čedalje bolj kaže veličina teh dejanj.

Kako dandanes razumeti in živeti svobodo, enakost in bratstvo? Je kaj takega sploh mogoče?

Svet se spreminja s hitrostjo kot se ni še nikoli. Čedalje več ljudi se zaveda, da so potrebne korenite spremembe. Toda kakšne? Povratek v »normalo« je v bistvu vzdrževanje hinavskega načina življenja, ki temelji na vsiljenih načelih, ki nimajo zveze s človečnostjo in še marsičim, s čimer se sicer navzven kiti t.i. zahodni svet. Nekateri ga lucidno imenujejo tudi bolni svet, tu pa je tudi ključ do razumevanja širše aktualne situacije.

Človeštvo, in s tem vsak posameznik, je bilo s pomočjo sistema dobesedno vzgojeno v nespoštovanje sebe in sedaj ga stvarstvo opozarja na kup načinov, tudi z boleznijo in ujmami. Da bi le spoznalo svojo zablodo (berite to v prvi osebi ednine).

Nikola Tesla je dejal, da smo vsi eno. S tem se ljudje radi strinjajo in npr. delijo objave po medmrežju. Vendar je Tesla dejal tudi, da nas ločijo ego, prepričanja in strahovi. Je kdo to izjavo sploh vzel resno in jo vsaj razčlenil, če ne že razumel? Tu se skriva temeljni problem človeštva! Obenem je rešitev na dlani: zavedanje gor, ego dol.

Največji znanstvenik vseh časov je za današnje dogmatike znanosti, »ki morajo vse prijeti«, kot duhoven človek deloval na način, da bi ga hitro stigmatizirali in izločili. Pa saj je bil izločen tudi v svojem času, saj se ni imel s kom za pogovarjati, vseeno pa je človeštvu brezpogojno dajal in dajal. Poznano je tudi, da so si njegovo delo in ime tako ali drugače prisvajali.

Da smo vsi eno, je v resnici močna povezava z naslovnim geslom. V eni oddaji o njegovem delovanju je bilo izrečeno, da smo vsi lahko Nikola Tesla. Če bi upoštevali naravne univerzalne zakone, bi se dejansko sprožale povsem drugačne povezave med ljudmi. In to v dobrem. Naravnem. Pravičnem.

Dandanes mnogi opozarjajo na razna negativna dejstva in bijejo plat zvona. Po svoje je potrebno tudi to, a za resničen preboj ne bo šlo mimo spoštovanja univerzalnih naravnih zakonov. Potrebno je govoriti tudi o rešitvi – zavedanju in univerzalni naravni resnici ter jo nenazadnje živeti, sicer je to samo manipuliranje.  Ne moreš biti npr. član organizacije, ki stoletja ustrahuje ljudi in hkrati osveščati. Tu nekaj preprosto »ne pije vode«. Treba je neskončno odgovorno misliti, govoriti in delovati. Potem se vse spremeni, v nepredstavljivih širinah.

Vrnimo se k naslovnim liberté, egalité, fraternité.

Ko se posameznik zavestno osvobodi vseh umskih okvirov, šele takrat se začne pristna oz. srčna svoboda. Delovati skozi osvobojeno srce je pot, ki nas oplemeniti s srčnimi odločitvami, ki nezgrešljivo temeljijo na pravičnosti in enakopravnosti. Srce ne pozna več- ali manjvrednosti, obenem pa se zaveda, da je vsak posameznik drugačen in to tudi spoštuje. Ta drugačnost ne izvira iz potlačitev, ki človeka pripeljejo v vlogo igralca in odvisnika od prevarantskega adrenalina. Je jedrna drugačnost kot edinstvenost posameznika, ki ima svoje poslanstvo in namen delovanja na tem planetu. Ko so posamezniki v srcu in delujejo skozi srce, so hkrati povezani v naravni frekvenci bratstva in sestrstva. Kolektiv postane izjemno usklajen in močan. Takrat odpade pogojevanje, vzpostavi se ne-sistem, ki temelji na spoštovanju in zavedanju.

Zakaj nekdo ne bi želel delovati na tak način? Zakaj nekdo sebi ne bi privoščil brezpogojne ljubezni, hvaležnosti iz srca, neskončnega zaupanja vase, …? Na takšen način si tudi zaslužiš, da to prejmeš.

Vse ostalo delovanje »na pol« je dejansko zmaga nezavednega uma. Mehanizma, ki ga manipulatorski sistemi že tisočletja spodbujajo, saj razdelijo temeljno enoto družbe - enovitega zdravega posameznika. Iz enosti duše in telesa ga z vzbujanjem strahov, tekmovalnosti, lažnih čustev, …, razcepijo v robota, nezavednega sužnja sistema. To je zanesljiva pot v propad in smrt, nenazadnje obdana s številnimi slepili navideznega ugodja.

Čas je za edino preostalo (r)evolucijo. Zgodila se bo na način, da bodo posamezniki sami želeli ljubeče dosledno spremeniti sebe, se preobraziti v skladu z univerzalno naravno resnico oz. univerzalnimi naravnimi vrednotami in dovoliti, da jih vodijo nevtralne informacije, ki jih v najvišje dobro vseh narekuje višja inteligenca. Tu odpade »moj prav«, vendar univerzalni prav je naravni prav tako za mene kot za vse ostale.

Po nareku višje inteligence zapisal Bogdan Rahten, glasnik zavedanja, predavatelj univerzalne naravne resnice in pravice