Članek
Pogovor iz srca
Objavljeno May 06, 2022

Pogovor iz srca in v srcu med osebama ne išče načina, kako bo eden poraženec in drugi zmagovalec, ampak kako bosta zmagovalca oba, poraženca pa bosta ego in nezavedni um.

Naš nezavedni um je okupator, ki je preplavil in miniral celotno naše življenje: z nezavednimi mislimi, dejanji in besedami, tako očitno negativnimi kot tudi tistimi, ki delujejo navidez prijetno (v funkciji zakrivanja in potiskanja dejanskega stanja). Nezavedni um je okupiral tako naše misli, besede, pogovore, čutne zaznave - in v končni fazi telo. Bolezen je kakor vojna, ki navidez izbruhne nenadoma, a se je v resnici pripravljala dolgo časa. Pot k vojni - bolezni je tlakovana z lažmi in manipulacijo; zato je pot k zdravju tlakovana z zavedanjem in tem, da smo čim bolj skladni z univerzalno naravno resnico.

Resnica je zdravje. Mir se začne z univerzalno naravno resnico, sedež katere je v srcu. 

Zato je za osvoboditev od vojne (nezavedanja) treba prebivati v srcu in vse početi z ljubeznijo - ne pa pod pritiskom ukaza "moraš" ali z odrivanjem nečesa, kar bi lahko bilo rešitev.

Nezavedni um ljubi stanje vojne in dela brez urnika, 24 ur dnevno. Zavedni um ali razum vklaplja zavedanje, kadar mu to dovolimo. Toda običajno, na začetku poti zavedanja, nezavedno ali zavestno onemogočamo zavedanje, branimo problem, napravimo vse, da bi ostali v vojni nezavedanja. To je seveda napaka, ki si jo je težko priznati.

Pot do osvoboditve od problema in prvi korak k zavedanju je, da obrnemo navado: namesto da vir problema vidimo v drugih, spreglejmo in si iskreno priznajmo, KAJ nam povzroča nezavedanje. Kakšno notranjo vojno trpimo zaradi nezavedanja in njegovih posledic?

Nezavedni um dela 24 ur na dan in povzroča notranjo vojno. Po drugi strani pa razumu. in zavedanju DOLOČIMO URNIK, kdaj se lahko upreta nezavedanju. Kdo bo spričo takšnih strategij zmagal: nezavedni ali zavedni um (razum)?

Tako zlahka je vlagati v vojno, tako težko se je upreti nezavedanju in modro vložiti v mir. Če torej hočemo doseči mir, je treba okrepiti čete zavedanja, delati 48 ur dnevno v zavedanju in za zavedanje. In na tej poti ni urnika.

Je to smiselno? Je to vredno? Bili smo natrenirani in naučeni sami sebi povzročati vojno in si tako škoditi. Bili smo natrenirani in naučeni in prepričani, da je povzročanje vojne z nezavedanjem za nas nekaj dobrega, koristnega za nas, bližnje, družbo. Od povzročanja vojne sebi celo dobivamo navidezno korist.

Odpovedati se tej navidezni koristi povzročanja vojne je težavno zato, ker um na vse kriplje brani nezavedanje in problem:

- »ne da se«,

- »ni časa«,

- »ni energije«,

- »ni denarja«,

- »izgubila boš varnost, preživetje«,

- »izgubila boš sebe«,

- »ne moreš nadlegovati drugih ljudi«,

- »saj počnem vse za zavedanje« (mislim, da počnem, krivi so pa drugi, ker se ne želijo spremeniti).

Vse to in še marsikaj drugega so diverzantske akcije, s katerimi nezavedni um preprečuje in minira poskuse dviga zavedanja. S katerimi branimo problem - notranjo vojno v sebi. Treba jih je prepoznati, vse te in še druge oblike bega od zavedanja: zanikanje, beg in strah pred soočenjem s sabo ...

Veliko konfliktov nastane v pogovoru

Toda takrat se pogovarjata dva ega in to je nadaljevanje vojne, v kateri divja spopad za "svoj osebni prav". To je vojna interpretacij, to je informacijska vojna.

Obstaja navada pogovarjanja iz uma. Neka oseba denimo iz svoje bolečine (ega) želi izsiliti pogovor, druga oseba pa se zaradi slabih preteklih izkušenj (celo z drugimi osebami) in iz strahu pred pogovorom ali tem, da bo poražena, poteptana itd. pogovoru umika. Prva oseba iz ega izsiljuje pogovor, druga oseba iz ega izsiljuje molk. To je odličen recept za to, da obe osebi ostajata v trpljenju, ohranjata svojo notranjo in zunanjo vojno. Toda začarani krog nezavedanja, notranje in zunanje vojne je treba neusmiljeno presekati z zavedanjem.

Zavedanje oziroma njegov prvi korak je ODLOČITEV IZ VSEGA SRCA IN Z VSEM SVOJIM BITJEM za soočenje s sabo in svojim trpljenjem, je radikalna in obenem neskončno ljubeča iskrenost s sabo. In je odločitev, da se osvobodimo dokončno, popolnoma in za vedno vzroka/vzrokov svojega trpljenja ter dosežemo in naredimo brezpogojno vse, da bi dosegli (notranji) mir.

Ta odločitev je povezana s pogovorom iz srca. Iz srca in v srcu se pogovarjamo s sabo. Pogovor iz srca in v srcu je pogovor v čistini, kjer nas zanimata edino univerzalna naravna resnica in pravica - kot tudi pravične rešitve problema. Zaupajmo: rešitve obstajajo v nas. Bolj in večkrat in globlje kot se osvobodimo, več rešitev in poti k miru bomo videli in udejanjili.

Pogovor iz srca in v srcu je tudi z drugo osebo. Pojdimo najprej v srce in tukaj bodimo, počivajmo, se prepustimo bivanju v srcu. Povežimo svoj glas in svojo glavo (možgane, oči, ušesa) s srcem. S srcem povežimo svoj vid, sluh, tip in okus. 

Potem napravimo odločitev iz srca, da s svojim partnerjem (osebo, s katero smo se znašli v konfliktu ali vojni) razrešimo problem v skladu z univerzalno naravno resnico in pravico. Bodimo v srcu in tišini in se nato pogovarjajmo. Zastavljajmo vprašanja ali pa govorimo o občutkih (odlično je, če smo se hudih čustev osvobodili že pred pogovorom iz srca).

Obstajajo tudi blokade pogovora iz srca:

- navada pogovarjanja iz uma,

- vračanje v preteklost in obujanje problema za nazaj,

- vračanje k zunanjosti ("on /ona / situacija je kriva"),

- navidezni pogovor iz srca, ki poteka kot izpoved in daje vtis iskrenosti ali sprostitve, vendar ničesar ne doprinese k rešitvi problema.

Teh blokad za pogovor iz srca in v srcu se je treba osvoboditi. Še pomembneje jih je prepoznati in se ustaviti, kadar nas nezavedni um sredi pogovora iz srca in v srcu zavede in zapelje nazaj v pogovor dveh egov, v katerem eden nalaga kovčke/krivdo in drugi sprejema kovčke/krivdo. 

Pogovor iz srca in v srcu prevevajo iskrenost, dobrosrčnost, odločenost za rešitev in hvaležnost za izkušnjo: "Hvaležna sem za izkušnjo, bogatejša sem zanjo."

Vrhunec pogovora iz srca je spontani dogodek tišine, sij in žarenje, radost in mir.

Pogovor iz srca je milina, pogovor iz uma je napor. Kadar je ena od oseb v srcu in se pogovarja iz srca in v srcu, medtem ko druga brani problem in se pogovarja iz ega, potrebuje prva oseba (oseba z višjim zavedanjem) neskončno potrpežljivost in ravnodušnost. In neskončno namero, da vseskozi ostane v srcu ter drugi osebi da vso svobodo brez pričakovanj), da reši svoj del problema.

Srž pogovora iz srca in v srcu: vsakdo lahko rešuje le svoj problem. Toda tega problema se je treba zavedati. 

Tako izstopimo iz vojne in skozi resnico prestopimo v (notranji) mir.

Iz vsega srca hvala stvarstvu za ta zapis. Iz vsega srca prosim višjo inteligenco, da neskončno ponotranjim in živim pogovor iz srca in v srcu, da lahko pomagam najprej sebi in drugim. Iz vsega srca naj bo dano vsakomur, ki bere ta zapis, da izmojstri pogovor iz srca in v srcu: za dvig kolektivne zavesti človeštva in konec vseh vojn.

 >>Po nareku višje inteligence zapisala Alenka Jovanovski, glasnica zavedanja, intuitivna raziskovalka in poznavalka pretočnih energij

*Višje zavedanje ne omogoča le boljšega zdravja, temveč predvsem modre oz. razumske življenjske odločitve. Z njim dosledno naslovimo vse, kar smo hote ali nehote pometli pod preprogo, nevidno breme pa onemogoča, da stvari vidimo jasno in zaživimo v lastnem miru.

Zavedanje po poti univerzalne naravne resnice je povsem nevtralna ponovna pot do sebe in dejanska samopomoč oz. prisebnost v najboljšem pomenu te besede. Temeljno orodje za dvig zavedanja so Učbeniki za tretje tisočletje, ki so duševno in telesno pomirilo. V njih je zapisano najmočnejše zavedanje. Največ posameznik naredi z globoko srčno namero, da se premaga in s sodelovanjem z brezpogojnimi naravnimi zdravilci - glasniki zavedanja

Več informacij: ucbeniki.za.tretje.tisocletje@gmail.com, 041 435 785 (Bogdan), FB: Učbeniki za tretje tisočletje - Kako zavestno živeti sedanji trenutek in Modrosti univerzalne naravne resnice