Že po definiciji nas igra moči oddalji od srca in brezpogojne ljubezni. Potisne nas v vlogo žrtve, nemočne osebe – ali v vlogo samovoljneža, arogantneža, objestneža, gospodarja.

Vse te vloge lahko zelo dobro natreniramo, da postanejo naša navada in »osebnost«. Problem je predvsem, da čez čas postanejo navada in se sprožijo avtomatično, takoj, v sekundi. Vsekakor se sprožijo tako zelo močno, da je to težko obvladati in se zadržati v čistini srca. Obenem pa ne žrtev ne gospodar nista nič drugega kot »vlogi«, ki se ju je treba dokončno osvoboditi. Dokončna osvoboditev od te navade in obeh vlog pa nastopi šele, ko v igro moči (kjer smo ali žrtev ali gospodar, a največkrat oboje, ob različnih časih) sploh ne vstopamo več. Za nobeno ceno ne.

Toda najprej je iz te igre potrebno izstopiti. Dokončno. Preden je izstop iz igre moči (ki zaznamuje 95 % človeških odnosov) dokončen, izstopamo tako, da se v to igro vračamo zmeraj znova.

Vendar na ta način manipuliramo sebe in druge, delamo stvari na pol. Zakaj tako? Ker imamo od igre moči določene ugodnosti in koristi za ego, in prav tem koristim se je težko odpovedati, se jim odreči. Te ugodnosti so včasih videti kot družbeno sprejemljive ali celo kot družbeno hvaljene, saj nam omogočajo nek status (lažno spoštovanje) v družbi.

Toda ko sčasoma razumemo, da so ravno te ugodnosti tisti bonbončki, ki so na začetku sladki, v nadaljevanju pa nas zastrupljajo, se zavemo tudi, da jih pod nobenim pogojem več ne smemo niti odviti, kaj šele pojesti. Ker nas bo to pripeljalo znova v okove igre moči, manipulacije, laganja sebi in drugim, igranja žrtve in gospodarja – z eno besedo: uničevali in zastrupljali bomo lastno življenje in življenja vseh ljudi okoli sebe.

Proces izstopa iz igre moči je lahko trd, ker se v nas sprožajo strahovi. Kako je biti izven igre moči, ki se nam zdi kakor ves svet?

To pomeni, da smo v igro moči privezani s strahom. In zato je treba premagovati in se dokončno osvoboditi tudi teh strahov. Bolje se jih je osvoboditi sedaj, kot pa da čakamo, da nas bodo požrli v trenutkih, ko bomo nekaj ali nekoga izgubili, ali ko bomo dobili opozorilo višje inteligence.

Hitreje kot izstopimo, lažje nam je. Manjša je tudi agonija. Polovična dejanja izstopa bolijo na dolgi rok, podobno kot napol pozdravljena rana na kratki rok prinese uspavanje zavedanja in zadovoljstvo z opravljenim delom, toda na dolgi rok nam prinese bolezen.

>>Po nareku višje inteligence zapisala Alenka Jovanovski, glasnica zavedanja, intuitivna raziskovalka in poznavalka pretočnih energij

*Višje zavedanje ne omogoča le boljšega zdravja, temveč predvsem modre oz. razumske življenjske odločitve. Z njim dosledno naslovimo vse, kar smo hote ali nehote pometli pod preprogo, nevidno breme pa onemogoča, da stvari vidimo jasno in zaživimo v lastnem miru.

Zavedanje po poti univerzalne naravne resnice je povsem nevtralna ponovna pot do sebe in dejanska samopomoč oz. prisebnost v najboljšem pomenu te besede. Temeljno orodje za dvig zavedanja so Učbeniki za tretje tisočletje, ki so duševno in telesno pomirilo. V njih je zapisano najmočnejše zavedanje. Največ posameznik naredi z globoko srčno namero, da se premaga in s sodelovanjem z rojenimi naravnimi zdravilci - glasniki zavedanja.

Več informacij: ucbeniki.za.tretje.tisocletje@gmail.com, 041 435 785 (Bogdan), FB: Učbeniki za tretje tisočletje - Kako zavestno živeti sedanji trenutek in Modrosti univerzalne naravne resnice