Žalost se pogosto pojavi na mestu, kjer bi se običajno, ko bi si to lahko privoščili, pojavila jeza. Žalost v nekaterih primerih nastopa kot družbeno sprejemljivejši nadomestek za jezo. Kljub temu je žalost – podobno kot jeza – ravno tako negativnost, ki jo proizvede nezavedni um.

Žalost je, zlasti v primeru vzgoje žensk, družbeno sprejemljivejša od jeze, vendar ne smemo pozabiti, da je lahko njen nadomestek. Govorimo denimo o primerih, ko neko dejanje ali besede dojamemo, kot da z njimi neka oseba želi pohoditi našo edinstvenost in nas podrediti svojim pričakovanjem ali ciljem in željam. Toda ker gre na primer za osebo (zlasti v primeru staršev), na katero se nam je zaradi družbenih norm in prepričanj prepovedano jeziti, ker se to pač ne počne, je primernejša in sprejemljivejša reakcija – žalost.

Žalost in jeza nastopata v paru – in se dopolnjujeta – tudi v človeških odnosih. Nekdo nastopi agresivno do nekoga v besedah ali dejanjih in si neko osebo podredi, da bi sam ob tem pridobil moč (oblast). To počnejo skrajno šibke osebe, ki imajo velik ego in nizko zavedanje. Te osebe – ker ne uzavestijo svojega stanja, ampak ga potlačijo – na ta način svojo šibkost in nemoč odtisnejo na drugo osebo, iz nje napravijo frustrirano in nemočno žrtev (če ta oseba zaradi lastnega nezavedanja to dopusti). Na ta način se proizvede negativna karma (negativni vzrok, ki bo v prihodnosti dal posledico, trpljenje) za obe osebi, ki sta zapleteni v igro nezavedanja. Kar je bilo potlačeno, postane vidno, vendar na drugi osebi. Nezavednež ob tem izkusi »moč« in triumfira. Lahko pa manipulira celo še za spoznanje bolj podlo, ko poskuša »tolažiti« in biti usmiljen ali dobrodelen ali podkupovalski (z darili te ali one vrste) do osebe, v katero je vtisnil svojo frustracijo in jo potegnil v vlogo žrtve.

Žalost se pojavi ob izgubi nekoga – ko nam zaradi vzgoje in naučenosti ni dovoljeno biti jezen na bitje, ki smo ga izgubili oziroma je odšlo. Toda izgubili smo ga edinole, če smo ga lastninili. V tem smislu sta žalost in jeza samo jasen pokazatelj, da imamo problem z navezanostjo in da se je treba osvoboditi vzorca navezanosti.

Toda treba je razumeti, da sta tako jeza (in njene sestre: sovraštvo, negativna nastrojenost, maščevalnost ...) kot žalost v vsakem primeru negativnost – izdelek nezavednega uma. 

V trenutku, ko v sebi zaznamo te strupe, jih je nujno uzavestiti in se z uporabo orodij zavedanja (stavki osvobajanja, obvladovanje nezavednega uma, presekanje njegove dejavnosti, prenos nezavednih čustev v srce in njihov »sežig«, zdravljenje ter dokončna preobrazba nezavednih čustev z univerzalno zdravilno svetlobo) popolnoma in neskončno osvoboditi od njih. S tem preprečimo, da bi se nabirala v nas kot usedline, karmični zapisi, frekvenca nezavedanja in se tako zelo okrepila, da bi postala del ega, ustvarila blokado in nato bolezen v telesu.

Žalost kot nadomestek jeze je podobno kot jeza proizvod nezavednega uma, ki nastane v igri moči (nadvladovanja/podrejanja, prodaje/podkupovanja sebe in drugih).

Po nareku višje inteligence zapisala Alenka Jovanovski, glasnica zavedanja, intuitivna raziskovalka in poznavalka pretočnih energij

*Višje zavedanje ne omogoča le boljšega zdravja, temveč predvsem modre oz. razumske življenjske odločitve. Z njim dosledno naslovimo vse, kar smo hote ali nehote pometli pod preprogo, nevidno breme pa onemogoča, da stvari vidimo jasno in zaživimo v lastnem miru.

Zavedanje po poti univerzalne naravne resnice je povsem nevtralna ponovna pot do sebe in dejanska samopomoč oz. prisebnost v najboljšem pomenu te besede. Temeljno orodje za dvig zavedanja so Učbeniki za tretje tisočletje, ki so duševno in telesno pomirilo. V njih je zapisano najmočnejše zavedanje. Največ posameznik naredi z globoko srčno namero, da se premaga in s sodelovanjem z rojenimi naravnimi zdravilci - glasniki zavedanja.

Več informacij: ucbeniki.za.tretje.tisocletje@gmail.com, 041 435 785 (Bogdan), FB: Učbeniki za tretje tisočletje - Kako zavestno živeti sedanji trenutek in Modrosti univerzalne naravne resnice