Največ krivde nam naprti sistem. V sistemu pa je to najprej družina, ki je obremenjena s tradicijo in starimi, zakrnelimi vzorci. Otrok se rodi in si izbere družino, da bi družino ozavestil in prekinil določen vzorec.

Družinski vzorci se v glavnem prenašajo in, kadar se prekinejo, smo na dobri poti do osvoboditve. Družina je tista, ki te prva sooči s krivdo, ko te obtoži, da nisi nečesa izpolnil po njenih pričakovanjih.

Že otroci se hitro »nalezejo« krivde in jo tovorijo vedno bolj. Naprtijo jim jo nevedni starši, ki mislijo, da je tako treba početi. Krivda je teža, pod katero duša najbolj trpi in je trpinčena. Nositi krivdo pomeni životariti v lastni družini. Najhuje pa je to, da si celo bratje in sestre med seboj naprtijo krivdo.

Naslednji veliki uničevalec naše duše je Cerkev. Cerkev je sistem, ki nam s svojo zakrnelostjo naprti največ krivde. Predvsem nam to naredi  t.i. grehom.

Cerkev nas ves čas pelje v definicijo greha in iskanje neke lažne vere in upanja. Greha ni ne obstaja in nihče nas nima pravice soditi, kaj šele Cerkev oz. duhovniki, ki ljudi celo spovedujejo in jim dajejo nekakšno iluzorno, namišljeno pokoro … Sama krivda vsepovsod – če ne dosežemo pričakovanj staršev, okolice, šole, države in sistema, potem nosimo občutek krivde.

Krivda je skupek pričakovanj drugih, ki naj bi jih duša realizirala na Zemlji. Vendar duša tega balasta ne potrebuje, saj jo bremeni pri lastnem preživetju.

Krivda je kot tihi sodnik, ki ubija počasi, a zagotovo. Zareže se nam v vsako poro in nas gloda kot lesni črv. Še hujša je obsodba, ko krivdo prenesemo na druge. Najhujše sojenje pa je, ko okrivimo neko osebo, ki sploh ni kriva. Zato nikoli ne bodimo sodniki in ne sodimo, bodimo zgolj opazovalci.

Iz knjige: Kako zavestno živeti sedanji trenutek; iz poglavja: Krivda

WWW: publishwall.si/ucbeniki_za_tretje_tisocletje
FB: Učbeniki za tretje tisočletje - Kako zavestno živeti sedanji trenutek