ČASOVNO DUHOVNI ODNOSI MED NAMI Opazujem živopisnost pomladi, kako neenakomeren je razcvet rastlin, slično je v ljudeh časovno ozrelovanje, še vedno se opažajo zastoji, za duhovno in čustveno omejeno zvrst ljudi. Kako naj opredelim svoj obstoj, mu naj dam neko pomembnost ali naj ostanem le genski zapis zaporedja staršev pred menoj. Vseeno se moram odločiti kdo sem, si nadeti osebno noto pojmovano kot dosežek ali nazadnjaštvo v rodovni verigi prednikov, ki se že od nekdaj imenujejo ljudje. Poglabljam se v svojo stran občutkov in poizkušam razumeti čas telesnega obstoja. Vsakdo izmed nas je svojevrsten fenomen narave, je spoj vsega ustvarjenega v eni osebi, smo enkratne strukture, ki jih duh obdari kot znanilce novega vesolja, ki ga upravlja večnost povsod med nami. Živim na podlagi mi neznanega vzroka in nezavednega razloga ter sem istočasno njuna posledica.