KO BOM NEVIDEN Ogledujem si sestavo telesa kako deluje celični ustroj vse se odvija v soodvisni sili ki jim je čas dal končni postroj. Misterij praznine se v meni polni je temelj vsega kar me živi oko še ni videlo vso polnost tega čeprav se v njem življenje krepi. Vsako razdobje mojih desetletij je sestava otroštva, mladosti s starostjo s časom se spreminja vsa moja struktura, z umom doseči želim nevidni nivo. Bog stoji na najvišji ravni, a človeku nudi le spolnost do nje, povzdignit bi se moral preko generacij do boga, a smrti do zdaj ni odgnal še nihče. Dokler bo človek viden telesno, bo smrt živela med nami naprej, šele praznina bo tisti dejavnik, ki bo dala človeku božji portfelj.