Članek
Ob oževanje
Objavljeno Dec 15, 2014

Pred nekaj leti sem opazila zanimivo osebo, ki je na svež, mladosten način začela učiti o zdravem načinu življenja. Hitro mi je njena energija postala blizu in simpatična. Vpisala sem se na njeno vadbo, začela prebirati njene zapise, kupila njeno knjigo in dvd-je. Potem sem poizkušala slediti njenim nasvetom tudi v praksi. Nekaj od tega mi je uspelo, večina ne.
Vedno, ko sem naletela nanjo, sem jo s pozornostjo poslušala, si beležila recepte in jo občudovala.
Na nek način sem jo postavila na piedestal.
Bila je vse, kar sem si nekoč želela biti jaz. Pogumna, odločna in vztrajna. Poleg tega še z jasnim fokusom in ciljem.
In obkrožena z ljudmi, ki jo imajo radi.
In tako zelo uspešna.
Vse to sem si želela biti tudi sama, pa mi ni najbolje uspevalo.
Ko sem jo prvič videla v živo, se nisem mogla premagati in sem jo spontano objela.
Iz čistega veselja, da jo vidim tako blizu.
Njen objem seveda ni mogel biti objem veselja, saj sem ji bila tujka, nekdo, ki hodi za njo.
Ampak v tistem trenutku sem se zares zavedala, kaj v resnici počnem. Dajem svojo pozornost in s tem moč drugi osebi. To je bil odsev zavedanja, ki je začel svetiti. Sprva komaj opazno.
Še vedno sem nadaljevala z občudovanjem. Poizkusila sem slediti njeni akciji, delati vaje, piti napitke.. Pa vendar kljub vsemu trudu, ki sem ga vložila v to, mi nikoli ni zares steklo. In pogosto sem imela slab občutek, ko sem jo poslušala, kaj vse je treba storiti, kaj je za nas dobro, da storimo v tem in tem obdobju.. Kaj naj pijemo in jemo, katere dodatke naj uživamo, da se bomo počutili zares dobro..
Nekako sem čutila, da to nisem jaz, da to ni moj način življenja, pa čeprav je na zunaj izgledalo zelo privlačno.
To mi je začelo počasi postajati vse večje breme.
Slediti nekomu drugemu, jemati njegovo pot za svojo, je isto kot sprenevedati se, da sem kot on/a.
Ni bilo tako enostavno zaključiti z zgodbo, kot jo je bilo enostavno začeti.
Ta oseba je v meni stopila na še neobdelano njivo, katera je samo čakala primernega trenutka, da se vanjo zaseje seme, se jo pognoji, zalije in prepusti naravnim vplivom.
Da, nekaj tega semena sem vzela, saj je bilo dobro, večine pa ne. Ni mi ustrezalo in to pomeni, da ni nič narobe niti s to osebo, niti z menoj.
Vsaka svojo pot imava in svoj namen.
Za trenutek se poti prekrižajo, mogoče gredo vzporedno nekaj časa, potem pa rečeš hvala in slediš sebi.

še dobro, da smo ljudje različni ;) če bi vsem pasalo enako, bi bil dolgčas :)