Najpomembnejša organa človeka

Srce je za življenje mnogo bolj pomembno, kot možgani!

Mnogi se sprašujejo kako je mogoče, da namesto stalnega napredka vedno bolj nazadujemo! Zakaj nam več znanja ne pomaga, saj imamo vedno več informacij, znanja in izobraženih ljudi, pa tudi vedno več težav in problemov?

Resnici na ljubo, nam tudi znanje pomaga, vendar znanje ni nekaj, kar je absolutna resnica!

Zakaj ne?

Človek je omejen z informacijami, ki jih prejema preko svojih čutil ali teh. pripomočkov, zato ne more dojeti prave resnice, ampak jo lahko le občuti vsak trenutek z intuicijo in emancipacijo, saj ima vsak trenutek svojo resnico (evolucija).

Znanje predstavlja akumulirano število informacij v naši zavesti ali možganih oz. se nahajajo v drugem viru informacij o določeni stvari ali pojmu iz nekega danega trenutka v preteklosti, zato ima po preteku določenega časa manjšo ali večjo napako.  To napako lahko korigira le naše srce z intuicijo in emancipacijo, saj je le srce vsak trenutek v neposrednem stiku z našim naravnim okoljem (in zaznava vse informacije, ki se v danem trenutku v prostoru nahajajo).

Informacije nosijo pozitivno in negativno energijo, ki obstajata v vsakem trenutku in prostoru neodvisno od človekove zavesti (sistemom moralno-etičnih vrednot, ki jih imamo akumulirane v možganih).

V učno-vzgojnem procesu se danes možgane človeka vedno bolj dresira in preobremenjuje z množico informacij, zato možgani vedno bolj delujejo avtomatsko (na-učeno) in ne kreativno (zato ne rešujejo obstoječe težave, probleme ali izvajajo potrebne spremembe), ker ne sledijo več evoluciji razvoja, ampak se družben razvoj blokira in posledično se kopičijo problemi in težave.  

Človek ne sledi evolucijskim spremembam naravnega okolja na področju družboslovja, ampak le pospešuje tehnološki razvoj za potrebe ustvarjanja materialnih dobrin, ne pa tudi dobrin v duhovnem smislu.

Na primer, v izobraževalnem procesu se ne uči kako reševati tekoče življenjske probleme ali naloge oz. se ne uči za življenje, temveč se mladega človeka le obremenjuje z množico nekoristnih informacij iz preteklosti, ki le bremenijo mladega človeka in mu ne omogočajo živeti polno življenje ta trenutek in zdaj!

Vsaka oblast sistematično spodbuja tehnološki razvoj (zaradi materialnega blagostanja in lažjega nadzora množice) in blokira družben (moralno-etične vrednote ali odnose med ljudmi in naravnim okoljem), saj ta ozavešča človeka, kar pa ni v interesu oblastnih struktur, kjer dominira egoizem človeka.

Jedro egoizma človeka se nahaja v možganih, zato se z razvojem možganov (treningom in kopičenjem znanja) dejansko krepi egoizem in sistematično zmanjšuje pomen srca (intuicijo in emancipacijo) ter posledično vlogo ljubezni, ki kraljuje v našem srcu ter je neposredno povezana z našim okoljem vsak trenutek.

Ljubezen ima integracijsko funkcijo in se ravna po splošnih naravnih zakonitostih življenja, zato je Bio-humanizem utemeljen na ljubezni,  a egoizem se uveljavlja na znanju (informacijah), ki jih možgani sprejemajo in aktivirajo za osebno korist na škodo večine ali okolja, saj je družben sistem utemeljen na egoizmu človeka (več imaš več veljaš - imeti ne biti).

Egoizem razdvaja in izloča ter deluje destruktivno, zato si manjšina prisvaja poseben - formalni status - ali položaj s katerim zlorablja večino, saj umetno deli ljudi na več vredno oblast in manj vredno množico (moralno-etične norme, ki niso v skladu z naravo in naravnimi zakoni).

Ljubezen povezuje ljudi v skupnost, saj skupnost brez ljubezni ne obstaja, a egoizem se veže na posameznik, zanemarja skupnost in je nasprotje ljubezni. Vsi dosedanji sistemi vladanja so utemeljeni na egoizmu človeka, a Bio-humanizem je edini družben sistem, ki odpravlja klasične oblike vladanja (in tudi socializem je uveljavljavil dve bistveni vrednoti - združeno delo in skupnost posameznikov, ki v delovnem procesu sodelujejo - blokiral pa svobodno iniciativo posameznika).

Prav tako sta delo in skupnost v Bio-humanizmu izjemno pomembni temeljni vrednote, le da Bio-humanizem upošteva princip partnerstva med posameznikom in skupnostjo, ki morata biti v ravnovesju, kar pomeni, da ne dominira posameznik, kot v kapitalizmu, niti ne skupnost, kot v socializmu, med njima mora obstajati ravnovesje, saj več posameznik skupnosti daje, več od skupnosti tudi prejema. Itd,.....Itd!

"Na koncu vedno zmaga srce"!

 OPTIMIZEM + REALIZEM + MODROST = BIO-HUMANIZEM !!!