Članek
Sreča je .....
Objavljeno Dec 10, 2016

Nekoga moraš imeti rad!?

Ljubiti in biti ljubljen je vsa umetnost novega družbenega sistema Bio-humanizma!

Sreče ni brez ljubezni in tisti, ki se ne uči ljubiti, nikoli ne bo znal ljubiti, zato ker ljubezen ni stvar, ki jo vzameš v roke in se z njo igraš ali jo zlorabljaš za svoje pritlehne egoistične potrebe!

Ja res je!  Človek ima dva najbolj pomembna organa za svoje življenje in to sta "srce" in "glava" (še posebno, če ta ni prazna). Torej je osnovno vprašanje za zdravo in srečno življenje vsakega človeka, ali sploh lahko živimo, če enega ali drugega najpomembnejšega organa ne bi imeli in ga pravilno uporabljali?

Po naravnih zakonih na katerih je grajen nov družben sistem Bio-humanizem je "srce" bistvo vsakega življenja, torej tudi življenja človeka!

Ali je to resnica? Kako? Zakaj?

Mnogi se s tem ne bi strinjali, saj pravijo, da uporabljajo svojo glavo. A glej ga zlomka, kako pak sploh lahko uporabljamo ali uporabljate svojo glavo brez srca, saj je tudi za glavo srce primarnega pomena. Če srce v glavo ne posreduje kri  ali najpomembnejšo tekočino življenja, ki vsebuje hrano ali kisik, je vsaka glava neuporabna ali nič vredna (ne funkcijonira, torej ne opravlja svoje vloge oz. je le neuporabna stvar). 

Modrost življenja, na kateri je grajen nov družben sistem Bio-humanizem, tako konkretno potrjuje vse naravne zakonitosti življenja in jih v praksi vsak dan uporablja ali neposredno upošteva, zato preprosto in jasno dokazuje, da je sreča človeka odvisna od spoštovanja naravnih zakonitosti življenja, kar pomeni, da mora vsaka glava spoštovati in sprejemati srce, kot aksiom (ali primarni oz. osnovni temelj) za življenje.

Če se človek ravna drugače ali nasprotno - daje glavi ali razumu (znanju,...egoizmu) in ne srcu (emociji, empatiji,... ljubezni) primarno vlogo, torej ne spoštuje ali ne sprejema naravnih zakonitosti življenja, potem deluje v svojo škodo in škodo svojega okolja ali mati narave, ki mu zagotavlja vse potrebne pogoje za srečno življenje!  

Kako se to sploh lahko zgodi, ali se dogaja, da človek daje vedno večji pomen glavi in ne srcu je zelo preprosto, vendar eno od najpomembnejših vprašanj za spoštovanje resnice in srečno življenje človeka?

V naravi življenja obstaja mnogo znanih in neznanih stvari ali nestvarnih pojavov, ki določajo stvarnost ali resnico oz. tisto kar dejansko obstaja, zato človek, zaradi s svojih fizičnih omejitev nima sposobnost v celoti spoznati te resnice, ampak (le del in prav zato) jo lahko le išče in spoznava, nikoli pa v celoti ne obvlada (ali dojame), saj le ta pod vplivom evolucije in se vsak trenutek spreminja!

Kje je torej osnovna napaka (ne v srcu, ampak) v glavi, ki povzorča nesrečo človeka?

Ko se človek rodi sta srce in glava v sožitju po naravnih zakonih, zato glava sledi srcu in ga dopolnjuje. Prav zato se vsako bitje, in tudi otrok, ravna najbolj naravno ter v sožitju z naravnimi zakoni, kar mu omogoči uživati življenje brez predsodkov, zablod in prevar (ali laži).

Vendar,  skozi čas življenja človek pridobiva najrazličnejše informacije preko svojih čutil in jih zazna ter skadišči (hrani) v svoji glavi ali zavesti. Dalj časa in bolj burno je življenje človeka več informacij človek sprejme v svojo podzavest in zavest, zato se ta njegova zavest tudi oblikuje in deluje skladno s prejetimi informacijami (iz preteklosti), kar pa aktivira obrambni mehanizem s katerim človek dobro sprejema in slabo zavrača na osnovi izoblikovane zavesti, ki se je oblikovala v preteklosti (zato se človek tudi odziva v vsakdanjem življenju, vedno bolj omejeno ali pod vplivom posledic svoje preteklosti).

Tako skozi čas človek postaja ujetnih svojih informacij, ki jih je, hote ali nehote, sprejel v svojo zavest skozi svoje življenje in prav te ga najbolj omejujejo in mu preprečujejo, da bi živel svobodno in srečno življenje!!! Ker so te informacije v glavi človeka (posledica preteklosti) in vsebujejo večje ali manjše napake, zmote, zablod in predsodke (saj ne upoštevajo evolucijski proces - spremembe skozi čas), mu dejansko preprečujejo, da bi živel ta trenutek (sedaj) svobodno in srečno življenje.

Narava ne pozna preteklosti ali prihodnosti, saj dejansko po vseh zakonitostih življenja v naravi obstoja le sedanjost, zato večina bitij na zemlji tudi živi skladno z naravnimi zakoni, ki obstajajo ta trenutek (ali s tistim kar resnično obstaja - je stvarnost - ali resnica sedaj ali ta trenutek) in ne v preteklosti ali prihodnosti, ki je le umetni konstrukt (ali napaka) zavesti, ki se nahaja v glavi človeka! 

Najbolj zanimivo vprašanje za človeka je kdo in zakaj najbolj zlorablja to napako v zavesti človeka, da ima subjektivno korist ter si prisvaja neupravičeno korist na tuj račun (privilegije - cerkev z ideologijo vere in oblast s pravno državo ali obstoječim družbenim sistemom)?!

Zato vsaka zapisana beseda ali pravilo iz preteklosti, ki ga človek sistemsko, kot indoktrinacijo učno-vzgojnega formalnega procesa (umetno ali subjektivno zapisana pravila - tudi družben sistem), sprejema in mu oblikuje njegovo zavest, pomeni načrtno prevaro s katero mu oblast in cerkev omejuje svobodo in vsakdanjo življenje ter ga prisiljuje v suženjstvo ali podrejeni (izkoriščevalski) položaj, kjer si človek (z metodo konflikta in nasilja oz. dominacijo egoizma - posledica napak zavesti v glavi človeka) koplje svoj lasten grob. 

Iz teh spoznanj modrosti življenja, ki jih upošteva nov družben sistem Bio-humanizem, si človek z obstoječim družbenim sistemom in načrtno prevaro, ki jo generira ali dirigira in sistematično vsiljuje oblast (preko kupljene znanosti) in cerkev, preko sistema (negativnih - laži ali -) moralno etičnih vrednot, vedno bolj ustvarja pogoje za dominacijo zavesti ali glave človeka ter zapostavlja ali negira naravno zakonitost po kateri je osnovno vodilo življenja srce in ne glava človeka.

Posledično takšnemu (vsiljenemu) obnašanju in ravnanju človeka se vedno bolj uveljavljajo in uporablja subjektine pravne norme ali pravila obnašanja in ravnanja ter negira objektivne ali naravne zakonitosti življenja, ki jih določa narava sama za srečno iz zdravo življenja vsakega bitja in tudi človeka ter njegove družbene skupnosti.

To je tudi osnovno spoznanje novega družbenega sistema Bio-humanizma, ki človeka vodi k eni in edini resnici življenja (modrosti življenja) in to določa mati narava ta trenutek in zdaj (brez omejene človeške pameti) ter potrjuje srce ali ljubezen, kot tista pozitivna energija življenja, ki je vsak trenutek povezana z resnico (ali vsem kar dejansko obstaja) ter zato edina, ki resnično omogoča vsakemu človeku pravo svobodno (soodgovornost) in srečno življenje v sožitju z naravo in sočlovekom!

Resnica "ni" leva ali desna, ta ali ona cerkvena vera, ampak ena in edina LJUBEZEN, ki nam jo daje in omogoča naše srce, zato je le-to osnovno vodilo življenja (in glava - čista podzavest mu le pomaga in ga dopolnjuje), da vsakdo najde svojo srečo in polno uživa življenje v novi skupnosti svobodni, srečnih in ponosnih ljudi!  

Učiti se, "ljubiti in biti ljubljen" je osnovno pravilo srečnega življenja v novem družbenm sistemu Bio-humanizmu, ki preko srca in ljubezni vodi človeka na njegovi življenjski poti do sreče in zadovoljstva s katerim postane življenje namesto trpljenja - užitek vsakega človeka in prav zato se tudi potrjuje in uveljavlja najpomembnejše vrednota novega družbenega sistema in to je - ŽIVLJENJE!

 Ko slediš ljubezni si miren in srečen in ko slediš egoizmu si prestrašen in nesrečen, saj trpiš bolečino!


"Sreča" je - ljubiti in biti ljubljen !!!

"OPTIMIZEM + REALIZEM + MODROST = BIO-HUMANIZEM !!!"