somaarsen https://publishwall.si/somaarsen Zapisi iz strani sl-si KO ČLOVEK DOPOLNI 38 soma arsen

Ko človek dopolni 38,

in je slučajno svetovni dan knjige.

Ko človek dopolni 38,

sedi na postelji v gatah in zre v svoj akvarij,

ribice ne marijo za gate, on pač.

Ko človek dopolni 38,

je v bistvu srečko, ni ne star, ne mlad.

Ko človek dopolni 38,

še vedno pije poceni pivo direkt iz pločevinke.

Ko človek dopolni 38,

si odpre pivo in žlukne direkt iz pločevinke.

Ko človek dopolni 38,

dočaka polnoč sam, v gatah.

Ko človek dopolni 38,

ni nič kaj drugače, le sivi mišjaki okrog ušes.

Ko človek dopolni 38,

je fajn, če se že enkrat sprejme takšen kot je,

drugače je bolje, da pritisne na petelina.

Ko človek dopolni 38,

ga mati še vedno kliče z imeni, ki se končajo na či,

oče ga potreplja po ramenih, češ zdaj pa bo čas

in ta čas nikoli ne nastopi, nasledstvo je zajebana stvar.

Ko človek dopolni 38,

končno dojame, da se svet ne vrti okrog njega.

Ko človek dopolni 38,

trava še vedno raste in politika ostaja kurba.

Ko človek dopolni 38,

je še vedno navaden kmet brez zeml

]]>
https://publishwall.si/somaarsen/post/101589/ko-clovek-dopolni-38 101589@PublishWall Tue, 22 Apr 2014 20:57:40 +0000
FEJSGLUP soma arsen

Oprosti, potrebujem samoto,

da se na novo sestavim,

to ni šala, to so stoletja,

nepremostljivi zidovi, odsotnost.

Včasih nisem ne ludist, ne nudist,

temveč nedostopen ledenik.

In ni časa za pozdrave,

niti za to vojersko civilizcijo,

ki samo trguje s telesi,

raztelešenimi, brez duše,

s falusi, ki drvijo po površini,

z zgonjenimi pičkami,

naveličanimi svoje tisočletja stare funkcije,

rojevati, se podrejati nikoli zares odraslim samcem.

Ja, kaos in nič drugega.

Obraz časa, ki pljuva po lastnem potomstvu.

Tone ličila odpornega na solze,

kot da ne bomo nekoč postali pepel,

preplehki, da bi lahko karkoli pognojili.

To ni kljubovanje, to je strah,

to so mlini na veter, zavedanje minljivosti

in brezveznosti lastnega početja.

Fotografija in odsotnost

kakršnekoli interpretacije,

nobenega ponotranjenja,

samo plehko nategovanje nadležnih gub

in strah, da ne moremo ostati

nepomični v času,

ki nas bo prej ali slej povozil.

Starost ni prekletstvo,

temveč azil, o

]]>
https://publishwall.si/somaarsen/post/101579/fejsglup 101579@PublishWall Poezija Tue, 22 Apr 2014 16:11:30 +0000
NE MI FARBAT JAJC! soma arsen Ti kar vstani od mrtvih, le čikov ne meči po tleh.

Tam je pepelnik in v njem so ogorki.

Lušno je s prstki lupiti, pa čeprav so to pirhi.

Tako jajca ostanejo bolj obstojna.

Svet se najverjetneje vrti še vedno po isti inerciji.

Prašiči so se naphali s šunko in hrenom.

Oster vonj hrena naj bi spominjal na žeblje s katerimi so pribili na križ Jezusa.

Meni bolj prija torta Ninine mame in oljčno olje iz Dalmacije.

Velika noč, treznjenje skozi dež, verjameš v čudeže?

Pusto postane, ko pristaneš v deželi, kjer ti vsi vsiljujejo svoje mnenje.

Strah se ti ovije okrog goltanca, ko spoznaš s kakšno lahkoto lažejo.

Raje mi nalimaj čez obzorje epsko zgodbo, zares tragično, kjer nihče ne preživi.

Pa kaj, so vsaj živeli! Grozno je, ko se dan na dan bojiš za preživetje.

Tam nekje, na zadnji strani, te pričaka teta smrt.

Lešniki se ti svetijo v očeh, grenko-sladki.

Ni, da ljudje nimajo občutka za bližnjega, prekleto se jim jebe .

Ne vsem in ne povsod. Morda so prav v tvoji bližini.

Odvrži nezaupljivost

]]>
https://publishwall.si/somaarsen/post/101504/ne-mi-farbat-jajc 101504@PublishWall MIŠMAŠ Mon, 21 Apr 2014 13:47:12 +0000
TAKO ENOSTAVNO JE VČASIH soma arsen

Ker mislijo, da so posvečeni,

se delajo norca iz resnih stvari.

Saj vidijo tvoj smeh

in mislijo, da je v zanikanju globin

strašno obvladovanje niča.

Pa ni tako, neštetokrat je potrebno umreti,

da bi lahko izdavili en sam iskren nasmeh.

Kajti smeh ni nič drugega,

kot pa solze obrnjene ponarobe.

Dolžina življenja prinese vpogled,

a samo takrat, ko ne tratimo življenja za prazen nič,

prinese pogled od zgoraj in spoznanje,

da smo pravzaprav neznatni

in da je večina stvari, ki se jih oklepamo

navadna iluzija. Vsako spoznanje je prelomno,

razsuje te in ponovno sestavi.

Edina dolžnost, ki jo imamo,

je ta, da smo optimisti, da vsak dan znova

sestavljamo obraz neznanega.

Strah, ki nam mehča kosti

ni stvar, ki bi se je morali sramovati

in nevednost je predpogoj,

da si lahko domišljamo kako prepolni

smo samih sebe. Tako očarljiva je nepopolnost.

In najbolj smrdljivi so tisti,

ki imajo prepolne gobce dobrote.

Nekaterim je ljubezen samo izgovor,

da lahko uničijo sočloveka.

Skromnost, ta tolikokrat

]]>
https://publishwall.si/somaarsen/post/101406/tako-enostavno-je-vcasih 101406@PublishWall Sat, 19 Apr 2014 05:52:13 +0000
KOS, ČIGAV JE TVOJ NOS? soma arsen


 
Nekaj kar nas zgrabi za vrat
in pomeče iz varnega zavetja.
Groba spoznanja, ki povzročajo razdejanje
in se sprevržejo v zagrenjenost – cinizem.
Bučna osamljenost, ki gosti vsevednost.
Bučna vsevednost, ki gosti osamljenost.
V iztrebke strahu se steka.
Pogum jaše na plečih norosti.
Groza izcedkov izobilja.
Ciroza hlapov brezbrižnosti.
Obešalniki za hlapce.
Obešalniki za biriče.
Zlikati vse ostre robove do naslednjega pranja.
Obilica detergentov – dišeča izbira zavajanja.
Cvetlice v lončkih – sladkana pamet.
Kislo-sladki okostnjaki jašejo v tropih.
Vse kar vsebuje trohico pristnega življenja je izgnano.
Vse kar vsebuje trohico pristnega življenja je prodano.
Valovi. Morje. Nebo.
Vse je že v tebi, naj ne bo prostora za cinizem in sarkazem,
le za rahlo skorjico ironije naj bo prostora,
ki nastane potem, ko se neskončno dolgo ljubimo na sonc


u.

]]>
https://publishwall.si/somaarsen/post/101387/kos-cigav-je-tvoj-nos 101387@PublishWall Poezija Fri, 18 Apr 2014 08:56:45 +0000
DEŽELA POD TRIGLAVOM soma arsen Dežela pod Triglavom,

nič več na sončni strani, temveč na mračni zaplati.

Dežela pod Triglavom,

ljudje sami sebi hudič, molijo k bogu, poskušajo verjeti.

Dežela pod Triglavom,

skromnost in ponižnost nimata nič z visenjem na križu.

Dežela pod Triglavom,

tvoji otroci so tvoj kapital, nahrani jih, da bodo siti hlapci.
							.

Dežela pod Triglavom,

tvoj kapital je lahko le empatija in sočutje.

Dežela pod Triglavom,

že od malega me učijo, da je pesnik siromak, ne gospod.

Dežela pod Triglavom,

želim si sintetičnih drog brez moralnih mačkov.

Dežela pod Triglavom,

žrem meso tvojega potomstva, ne glede na spol.

Dežela pod Triglavom,

veleblagovnice so kinodvorane za ljudi brez vstopnic.

Dežela pod Triglavom,

nacionalni interes si misliš sezidati iz mrtvih kosti svojih poslancev?!

Dežela pod Triglavom,

moja jajca so brkati teroristi na Ljubljano, molijo sonce.

Dežela pod Triglavom,

tvoja marljivost in stabilnost me silita v morsko bolezen.

Dežela pod Triglavom,

če ubiješ človeka iz ljubezni ostaneš še s

]]>
https://publishwall.si/somaarsen/post/101386/dezela-pod-triglavom 101386@PublishWall Poezija Fri, 18 Apr 2014 08:08:06 +0000
NE TACAJ S KNJIGO PO TRATI! (SLOVENSKI TEDEN KNJIGE) soma arsen Oprostite, se opravičujem, moje ime je Knjiga!

Strpali ste me na teh nekaj bornih kvadratov, utesnjeno se počutim.

Ne dolgo nazaj na istem sejmu, sem kraljevala po celem Zvezda parku.

Ljudje so me imeli po rokah, tako lepo smo se kratkočasili.

Zakaj je najem stojnic tako svinjsko drag?!

Moje sestre iz manjših založb si ne morejo privoščiti takšne usode.

Ni jih tu z menoj in jaz sem žalostna.

Res je potreben velik talent, da me tako priskutiš naključnemu bralcu.

A saj je važno le, da se pride kulturni minister pofočkat in njegovi priskledniki, mar ne?

Noben bavbav nisem, že tako sem draga in pesti me previsok davek.

Me res nimate radi, vam je res tako vseeno?! Meni ni, rada imam svoje bralce.

Knjiga je orožje, vzemi jo v roke! Mar res moram na ta pokvekan oder.

Ne bi bilo lepše, ko bi na sredino parka postavili boksarski ring

in bi se besede ruvale s svojimi pomeni, verzi s svojim ritmom, stavki s svojo vsebino?!

Sram me je, a tudi strah. Neprestano se širokoustite, da sem nacionalna sv

]]>
https://publishwall.si/somaarsen/post/101296/ne-tacaj-s-knjigo-po-trati-slovenski-teden-knjige 101296@PublishWall MIŠMAŠ Wed, 16 Apr 2014 08:22:14 +0000
VRATA soma arsen Vrata imam, vrata.

Lahko jih zaprem in svet ostane zunaj.

Lahko jih zaprem in svet ostaja znotraj moje glave.

Vrata. Zapri vrata, da ne bo prepiha.

Lahko bi ustanovil rok skupino in ji dal ime Vrata,

a se mi zdi, da se je to v neki ne tako davni preteklosti že zgodilo.

Jebiga, vrata imam, tudi to je nekaj.

Vrata. Jaz in moja vrata, zremo si v obraz.

Lahko bi prebarval vrata, a potem bi jih moral odpreti.

Vrata, milina, lahko jih zaprem.

Zaprem vrata, a nikjer ne piše, da bo strah ostal zunaj.

Vrata imajo ključavnico, moj mozak ne.

Lahko kupiš nova vrata, nove glave ne moreš kupiti.

Vrata ne praznujejo rojstnih dnevov.

Lahko mi podariš nova vrata za rojstni dan.

Za vsak slučaj bom obdržal tudi stara vrata,

človek se naveže in nikoli ne veš.

Vrata v raj. Vrata pekla. Vrata percepcije.

Vrata so množinski samostalnik, če se ne motim,

če se motim, komu mar! Vrata so pač vrata.

Vrata vodijo k meni. Skozi vrata se pride do mene.

Samo skozi vrata pridem k sebi.

Vratom lahko vržeš resnico v obr

]]>
https://publishwall.si/somaarsen/post/101278/vrata 101278@PublishWall Poezija Tue, 15 Apr 2014 16:47:46 +0000
BUKOWSKI, GEPARDJI VZOREC IN MORSKI PES soma arsen Stojim sredi sobe,

v gatah z gepardjim vzorcem.

Ona sedi na postelji in se dere.

Jasno, da se dere, neprestano se dere.

"Prekleta baraba, buzerant!"

"Poslušaj, ne da se mi, mir mi daj, stoji mi!"

kilavo udriham nazaj.

"Jasno, da ti stoji, mozak ti stoji!"

dosega piskajoče lege.

"Nič se ne premakne, vse mi stoji ..."

se izmotavam.

"Tebi pamet stoji, runkelj!

In vse ostalo dol visi, tepec!"

Ok, nisem ravno zadetek na loteriji,

a težko si predstavljam kdo bi jo prenašal,

sploh, ko zaćne opletati s to njeno zadirčno gofljo?!

Odgovor je na dlani, jasno, jaz jo prenašam.

Je že tako, naiven dobrotnik - po njeno zguba -

jamo koplje in na koncu sam vanjo pade.

"Ti butast levak, kam si odplaval?!"

zareže v mojo odsotnost srepeče.

Nikamor nisem odplaval - ko bi le -

najraje bi jo podurhal, spomnim se na Bukowskega,

na njegove besede, ki so mi mehčale bele noči,

nekaj takega bi najverjetneje izdavil:

"Kričava baba je kot morski pes,

najprej zagrabi s svojimi čekani,

nakar izpljune, če se ji zaloga

]]>
https://publishwall.si/somaarsen/post/101258/bukowski-gepardji-vzorec-in-morski-pes 101258@PublishWall Tue, 15 Apr 2014 05:02:15 +0000
SVET JE LEP soma arsen Ko se odpravlja na potovanje, najbrž nihče ne trdi, da je svet lep. Zakaj ne?

Zato, ker žive na svetu molji. Molji so največji sovražnik človeštva. Tisti molji, ki jih vidimo letati naokrog, so skoraj izključno moškega spola. Oni, ženskega spola, so preleni za startanje. Ti molji, ki letajo, ti ne požro ničesar, žro samo ličinke, ki se izvale običajno v desetih dneh.

torej, molji zastrupe človeku predpriprave, kajti takrat ugotovimo običajno luknje v oblekah, ki so nam jih izglodali ti sovražniki. Zato se zaščitimo pred njimi.

Ni vsako sredstvo proti moljem učinkovito. Nekatere vrste moljev strašno ljubijo naftalin.

Pojdimo malo na promenado.

sprehajaš se z dekletom, z ženo, z zaročenko po promenadi in nekdo pozdravi tvojo damo. Ne kriči takoj ljubosumno: "Kdo je bil to?!"

Če si pozdravil nekoga po pomoti, ne padi v nezavest. Na svetu se dogajajo mnogo hujše reči.

Običajno stopamo z damo tako, da je ona na desni. Če je pa dami leva plat ugodnejša, no, ja, potem stopa pač dama na levi.

]]>
https://publishwall.si/somaarsen/post/101233/svet-je-lep 101233@PublishWall Mon, 14 Apr 2014 06:15:38 +0000
ZVENI ZNANO? (prepis iz priročnika za bonton iz leta 1936) soma arsen
Ljubljana je od nekdaj slovela kot mesto prav prijaznih, vljudnih, dobrih in veselih ljudi in ni v tem oziru prav nič zaostajala na primer za Dunajem, Parizom. Ljudje so se prijazno pozdravljali na ulicah, sedeli so skupaj v javnih lokalih in se lepo in mirno med seboj pogovarjali in navadno tudi rekli kakšno »debelo«, toda nikakor ne surovo. Ljubljana je bila olikana.
 
Danes je to žalibog precej drugače. Mirnih in lepih pogovorov ni več med nami, ampak same take »nastope« mora gledati človek, da se mu vse zagnusi. S takimi »finimi« nastopi hoče zlasti povojni svet »imponirati«. Nekdaj so ljudje drug drugemu imponirali z oliko in s prijaznostjo, danes pa se moraš v vsakega človeka, ki ga srečaš na ulici, surovo zaleteti, v javnih lokalih moraš osebje »hruliti« in grdo ali »nizko« moraš gledati izpod čela, če hočeš »imponirati«!
Zunanja surovost, ki se kaže v manirah, pa izvira iz srčne surovosti, ki ne pozna nobenega spoštovanja več pred človekom, njegovo notranjo vrednostjo, amp
]]>
https://publishwall.si/somaarsen/post/101231/zveni-znano-prepis-iz-prirocnika-za-bonton-iz-leta-1936 101231@PublishWall MIŠMAŠ Mon, 14 Apr 2014 05:28:48 +0000