Vrata imam, vrata.

Lahko jih zaprem in svet ostane zunaj.

Lahko jih zaprem in svet ostaja znotraj moje glave.

Vrata. Zapri vrata, da ne bo prepiha.

Lahko bi ustanovil rok skupino in ji dal ime Vrata,

a se mi zdi, da se je to v neki ne tako davni preteklosti že zgodilo.

Jebiga, vrata imam, tudi to je nekaj.

Vrata. Jaz in moja vrata, zremo si v obraz.

Lahko bi prebarval vrata, a potem bi jih moral odpreti.

Vrata, milina, lahko jih zaprem.

Zaprem vrata, a nikjer ne piše, da bo strah ostal zunaj.

Vrata imajo ključavnico, moj mozak ne.

Lahko kupiš nova vrata, nove glave ne moreš kupiti.

Vrata ne praznujejo rojstnih dnevov.

Lahko mi podariš nova vrata za rojstni dan.

Za vsak slučaj bom obdržal tudi stara vrata,

človek se naveže in nikoli ne veš.

Vrata v raj. Vrata pekla. Vrata percepcije.

Vrata so množinski samostalnik, če se ne motim,

če se motim, komu mar! Vrata so pač vrata.

Vrata vodijo k meni. Skozi vrata se pride do mene.

Samo skozi vrata pridem k sebi.

Vratom lahko vržeš resnico v obraz, jebe se jim.

Verjetno sem edini, ki se pogovarja s svojimi vrati.

Vrata skozi norišnico, vrata v podnajemniški brlog.

Tudi, če nimaš strehe nad glavo, brez vrat ne moreš.

Vrata in njih dva obraza.

Vrata in najmanj dva moja obraza.

Vrata ne potrebujejo fuka, vrata potrebujejo tesarja, recimo.

Vrata, samo moja vrata, da ti jih zaloputnem pred nosom.

Draga moja vrata, brez vas bil bil prikrajšan za svojo samoto.