Ana Kos

Prijatelji (87)
I K A
Woodicinvestment Company
Ana Demšar
Pavel Rupar
Vidovič Ferk Sandra
Jaka Lumbar
Romano Rajkov
Azra .
Spremljevalci (74)
A. Lui
Ivanka Šalinger
Branka Petrovčič
Tanja Mejak
Barbara Kožar
Aleksander Lipi
MATT ŠPORT
Alenka .

Kategorija: Najnežnejše.korenine

NAJBOLJ OBISKANO
Najbolj obiskane objave v zadnjem tednu. Osveži se vsako nedeljo.

Past za komarje in še past za sršene in ose
Roženkravt - domače zdravilo proti zvišanemu holesterolu
Resnica o mireni - materničnem vložku
Regrat kot zdravilo proti raku - tudi o čaju iz regratovih korenin
Birma in darila
Basen o žabi
Sarah Crossan: Eno
Vražji goban
Sredi noči
Lepota - objektivno, subjektivno doživljanje?
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Biseri
( 169 )
Film
( 3 )
genocid
( 1 )
Gredica
( 30 )
haiku
( 1 )
Hospic
( 21 )
Hrepenenje
( 112 )
Kepa soli
( 260 )
Mladike
( 64 )
Njami
( 7 )
Opera
( 1 )
Pesmice
( 1 )
Preslano
( 40 )
Psalm
( 17 )
Rožce
( 13 )
Slana
( 3 )
Tanka
( 89 )
Utrinki
( 1 )
Zaveza
( 89 )
Živalce
( 62 )
Zrnce soli
( 122 )
Zvestoba
( 29 )
IŠČI PO ARHIVU
september 2020
PTSČPSN
123456
78910111213
14151617181920
21222324252627
282930

Češnje

Ana Kos
31.05.2015 19:03 (May 31, 2015)

Nedeljsko popoldne. Mama je bila najbolj zadovoljna, če je lahko šla počivat, saj je ves teden garala. Mi otroci smo veselo vzeli cajnice (vrste košaric brez ravnega dna) in se skupaj z drugi otroki odpravili nabirat češnje. Midva z bratom sva dobro vedela, kje so naše češnje, saj so naju učili, da nikoli ne smeva vzeti česa, kar ni naše.
Bili smo sami kmečki otroci in vsi smo imeli doma češnje, toda da smo bili lahko skupaj, smo se zmenili, da gremo vsi na našo češnjo.
Med veselim pogovorom smo prišli do češnje. Bili smo sicer še zelo majhni in bi težko nabrali z vej vabeči zaklad.
A ...!
Visoko v vejah je sedel oče otrok, s katerimi smo skupaj prišli po češnje, in obiral naše drevo.
Ko nas je opazil, je mirno vzel naše cajnice in nabral še vsem nam polno debelih temno rdečih sadežev, saj smo mi komaj dosegli spodnje veje.
.


S polnimi cajnami smo se otroci vrnili domov, midva z bratom sva veselo nesla pokazat in pokusit češnje atu in mami.
Vsa navdušena nad tem, kako nam je tisti dru

Moja uboga stara punčka je bila živa!

Ana Kos
09.09.2014 06:48 (Sep 09, 2014)

Rada pišem!

Kdaj pa kdaj dobim kakšen silno lep odziv, ki me zelo razveseli in navduši.

Pred kratkim sem srečala eno mlado mamico, ki je pred nekaj meseci rodila ... in ko je v stiski pred porodom brskala po spletu, je naletela na neko mojo porodno zgodbo in potem je prišla na moj blog ... in rekla je, da ji je dobro delo.

Zdajle pa želim zapisati še to, kako sem najmlajšima sinovoma pred kratkim nekaj pripovedovala, nakar sta rekla, da naj postanem pisateljica in napišem "Solzice"! No, takoj sta pojasnila, da ne prav "Solzice", pač pa da naj zapišem svoje "solzice", svoje zgodbe, ki spominjajo na Vorančeve spominske zgodbice.

Seveda sem bila vesela njunih besed, otroci namreč mnogokrat ne želijo poslušati zgodb svojih staršev - mnogokrat doživljajo njihove zgodbe kot moraliziranje ali pa da tako je pač bilo včasih, danes je pa drugače.

No, in ko smo se o tem pogovarjali - bili smo ravno na sprehodu -, smo srečali sosedo. Ki je rekla, da mi mora nekaj povedati.

Takole je pripovedovala:

Moja punčka

Tukaj sem zapisala prvi spomin na Miklavžev obisk:
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj